Zaporniki iz Guantanama v klobčiču interesov

Slovenska vlada je na včerajšnji seji potrdila besedilo sprememb zakona o tujcih, ki bo, če bo potrjen še v parlamentu, med drugim predstavljal tudi pravno podlago za sprejem zapornikov iz ameriškega taborišča v Guantánamu na Kubi. Zloglasno taborišče, v katerega so bili v okviru ameriškega tako imenovanega boja proti terorizmu januarja 2002 pripeljani prvi zaporniki, še vedno služi za pravno popolnoma neutemeljeno zadrževanje oseb. Zaporniki so bili s strani ameriške administracije sicer označeni za nezakonite bojevnike in ne vojne ujetnike, saj naj bi se s tem izognili spoštovanju Ženevske konvencije, ki za vojne ujetnike predvideva določene pravice. Tako so Združene države nezakonito ugrabljale ljudi po vsem svetu, jih tudi s pomočjo držav članic Evropske unije pripeljale v zapor na Kubi in jim odrekle kakršne koli pravice. Zaporniki so mučeni, odrekata se jim pravna pomoč in stik s svetom, glavno pri vsem tem pa je, da jim Združene države odrekajo pravico do sojenja.

Tako so ti ljudje pred zakonom popolnoma nedolžni, a jih splet birokratskih in političnih okoliščin drži zaprte v ameriškem koncentracijskem taborišču. V Guantánamu je bilo januarja letos tako zaprtih še 173 oseb, ki bi se jih Obamova administracija rada čim hitreje znebila, da bi lahko zapor zaprla, kot je ameriški predsednik celemu svetu obljubljal pred volitvami več kot dve leti nazaj. Najboljša pot bi bila seveda prevoz zapornikov bodisi nazaj v državo izvora ali v Združene države, če bi sami tako želeli, izplačilo mastne odškodnine za vsak dan, ki so ga preživeli v taborišču, in kazenski pregon vseh odgovornih oseb za obstoj tega taborišča in mučenja, ki so se v njem dogajala. A najboljša pot v svetu, kjer se beseda idealizem uporablja kot žaljivka, seveda ne pride v poštev. V Združene države ti nedolžni ljudje namreč ne smejo, saj ameriške oblasti vedno znova najdejo izgovor, da se jim prepove vstop. Kongres je recimo decembra lani sprejel finančni zakon, ki med drugim prepoveduje financiranje premestitev zapornikov iz Guantánama v Združene države Amerike, kljub nekaterim pobudam znotraj države, da bi te zapornike sprejeli.

Tako skuša ameriška administracija odgovornost za zaprtje zapora preložiti na druge države po vsem svetu. Da bi voditelji teh držav prejemnic pred lastno javnostjo lahko upravičili sprejem zapornikov, so se Američani poslužili trika in sprejem zapornikov označili za humanitarno vprašanje, češ, sami jim ne morejo pomagati in potrebujejo pomoč drugih držav. Tak izgovor se je odločil uporabiti tudi premier Pahor.

Več v oddaji, v kateri govorijo Nina Gregori, direktorica Direktorata za migracije in integracijo na Ministrstvu za notranje zadeve, Milan Balažic, uradni govorec Ministrstva za zunanje zadeve in Metka Naglič iz Amnesty International Slovenije.

Celotno besedilo in posamezne izjave najdete tukaj.