Loški boj proti poplavam
Ko ne divjajo požari, umirajo ribe, ljudje pa nimajo pitne vode. Ne opisujemo božje kazni iz Stare zaveze, ampak vesti letošnjega poletja. Vsak teden novice o umrlih ribah: zaradi kemikalij, nizkih vodostajev in manjše koncentracije kisika v vodi. Ribam zmanjkuje kisika, ljudem na Krasu in v Istri pa dostopne pitne vode. Zaradi globalnega segrevanja so vremenski pojavi vse bolj ekstremni, pa naj bodo to suše ali poplave. Ker se je treba na poplave pripravljati v času suše, v Mega OFFsajdu danes o domačih protipoplavnih ukrepih.
V injekciji denarja, ki jo je državam članicam Evropska unija pripravila v času stagnacije gospodarstva zaradi proticovidnih zaprtij, bo Slovenija samo za projekte, namenjene protipoplavni varnosti, prejela 310 milijonov evrov. Glede na celotni Načrt za okrevanje in odpornost bo Slovenija predvidoma prejela 5,7 milijarde evrov, torej bomo približno dvajsetino evropskega darila porabili za preprečevanje hudih posledic poplav in sanacije območij po poplavah. Investitor v projekte je Direkcija Republike Slovenije za vode, ki spada pod okrilje okoljskega ministrstva. Direkcija pri investicijah sodeluje z občinami, ki morajo zagotoviti potrebno dokumentacijo in gradbena dovoljenja. Pojasnjuje Roman Kramer, direktor Direkcije Republike Slovenije.
Direkcija za vode je podpisala sporazum o skupnem vodenju investicije tudi z občino Škofja Loka. Tam bodo do leta 2024 2025 izvedli projekt protipoplavne ureditve Sore. Tatjana Bernik, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, podrobneje o delitvi nalog med občino in direkcijo.
Bernik
Na občini so že predstavili novo podobo Sore, njenih bregov in sotočja Selške ter Poljanske Sore. Lastnike zemljišč opozarjajo, da bodo zaradi podnebnih sprememb poplave v prihodnje še hujše. Če območja ob Sori uredijo že sedaj, bo škoda po poplavah manjša. S projektom bodo dogradili protipoplavne zidove, včasih zgolj z začasnimi paneli, in stabilizirali teren. Poleg tega projekt pokriva tudi ureditev kopališča in poti ob rekah. Tatjana Bernik opiše, kaj vse bodo zgradili do leta 2025.
Cilj protipoplavnega upravljanja z vodami je jasen, metode pa so različne. Mihael Brenčič, profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, pojasni tradicionalnejši, starejši način protipoplavne varnosti.
Takšen pristop pogosto vključuje veliko reguliranja vodotokov in »ravnanja« rek, torej odstranjevanja njihovih meandrov in betoniranja strug. To pa ne ustreza vsem, na primer ribičem, ki betoniranje strug razumejo kot slabšanje pogojev za ribe in opozarjajo, da takšno pretirano urejanje voda uničuje naravni ekosistem, ki se je vzpostavil okoli reke, kakršna je bila pred regulacijo. Pri upravljanju rek tako, da s poplavami ne bi škodovale ljudem, se je tako uveljavil še drugi način.
Ponekod bi vendarle bilo mogoče, četudi težavno, kakšno gradnjo okoli struge podreti.
Sodobno protipoplavno upravljanje z vodami torej prilagajamo trenutni poselitvi prebivalstva. Močvirij, ki smo jih izsušili v času Marije Terezije, ne moremo kar znova vzpostaviti, če so na njih sedaj naselja. Ljubljanica v centru mesta mora biti zabetonirana in močno regulirana, da bi bila dovolj pretočna. Takih strug ne naturaliziramo, ker bi bilo to nevarno za ljudi. Kljub temu bi lahko v prihodnje bili bolj zadržani pri podelitvi gradbenih dovoljenj za gradnje kar ob vsakem koncu voda.
Pri urejanju vodotoka je mogoče tako poplavno varnost kot zadrževanje vode urejati sočasno.
Roman Kramer, direktor Direkcije za vode, trdi, da se agencija že sedaj osredotoča na ukrepe za zadrževanje vode na čim bolj naraven način.
V okviru projekta Direkcije za vode je zahtevano, naj občine svoje načrte pripravijo v skladu s sonaravno ureditvijo. Sonaravna ureditev torej občine obvezuje, da poskušajo čim bolj upoštevati naravni tok reke in ne vsepovprek močno regulirati njenega toka. Tatjana Bernik o tem, kako so pri škofjeloškem projektu zadostili pogoju izvajanja sonaravne ureditve.
Kritika upravljanja z vodami, ki jo najpogosteje podajajo ribiči, se nanaša na preveliko skrb za poplavno varnost in premajhno za zadrževanje vode. Tudi Brenčič trdi, da bi morali storiti več na področju zadrževanja voda.
Ponekod je za večje zadrževanje vode mogoče znova vzpostaviti meandre, kot na primer pri Ložnici pri Celju.
V okviru škofjeloškega projekta so željam ribičev, da bi v sklopu upravljanja poskrbeli tudi za zadrževanje vode, skušali ugoditi, trdi Bernik.
Poleg pogoja sonaravne ureditve protipoplavne varnosti so morali v Škofji Loki upoštevati tudi, da del Sore leži na zaščitenem območju Nature 2000, delno pa Sora teče ob kulturno zaščitenem območju – centru mesta. V okviru upravljanja z vodami naj bi torej skušali najti ravnovesje med potrebami ljudi in naravnimi danostmi. Ljudje bi se morali strugam rek tudi prilagajati, ne le zidati na poplavnih območjih.
Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.
Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Več na www.europeinmybackyard.org
vir slike: www.skofjaloka.si
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj