Demokratični razpust republike

Mnenje, kolumna ali komentar
9. 2. 2022 - 16.00

Ni nas bilo tako malo, ki smo vendarle dvomili, ali bo predsednik republike Borut Pahor res mož beseda in bo res – tako kot je napovedal – naslednje redne državnozborske volitve v državi razpisal na enega prvih mogočih datumov 24. aprila, ali pa bo – iz tudi v te predvolilne namene še kako priročnih razlogov tega glede na številke novookuženih še naprej v Republiki Sloveniji pač že izgubljenega epidemiološkega boja zoper ta čas konkretno mutacijo oziroma različico virusa covid-19 – naslednje parlamentarne volitve v skladu s političnimi težnjami ostati pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti do zadnjega mogočega dne trenutno vladajočih koalicijskih strank SDS, NSi in SMC oziroma zdaj Konkretno in njihovih zgolj še domnevno opozicijskih podpornikov iz SNS in DeSUS vendarle razpisal šele tam enkrat konec maja ali celo v začetku junija, kar bi sicer glede na ohlapnost domačega pravnega reda na tem področju prenosa demokratične oblasti bilo prav tako legalno in zakonito.

Toda očitno sta bila pritisk tako političnih strank in silnic, katerim naj bi nenazadnje aktualni in drugi ter s tem hvala očetom ustave vsaj za to politično modrost tudi zadnji mandat predsednik države še naprej in tako kot od svoje študentske mladosti v CK ZKS in drugih organih nekdanje komunistične stranke pripadal, kot tudi vse angažirane volilne javnosti, ki na te naslednje volitve zaradi avtoritarnih prijemov in podrejanja celotnih družbenih podsistemov aktualne oblasti čaka kot puščava Sahara na svoj edini dan dežja v letu, vendarle preveč tudi za sedanjega predsednika republike Boruta Pahorja, saj je bila ta odločitev danes v predsedniški palači na Erjavčevi vendarle tudi dejansko podpisana in zapečatena.

Čeprav sicer ni običajno, da bi predsednik s tem današnjim dejanjem predsednika republike razpuščene koalicije in vlade v živo spremljal podpisovanje ali posledične bolj ali manj modre predsedniško-protokolarne napotke, bi se današnjega dogodka oziroma razpusta v predsedniški palači aktualni predsednik vlade Janez Janša že sicer težko udeležil, saj bi naj vendarle nekako v istem času na sodišču v Celju potekala obravnava na ponovnem sojenju predsedniku SDS zaradi očitkov o razžalitvi novinark RTV Slovenija s presstitutkami. Toda tudi ta je bila preložena. Toda tokrat ne po zaslugi odvetniških spretnosti še naprej Janševega osebnega odvetnika Francija Matoza, ki je še na četrtkovem naroku zahteval izločitev predsednice celjskega okrožnega sodišča Petre Giacomelli in še ene od sodnic porotnic, a je kar Giacomelli zahtevi gladko zavrgla, ampak zaradi druge breaking novice današnjega dne, to je njegove okužbe z novim koronavirusom, ki jo je predsednik vlade Janez Janša na tak, vseeno za mnoge v državi težko pričakovan in dočakam zgodovinski dan, ko bi se sicer sam Janša moral še zagovarjati na sodišču, potrdil kar s samotestiranjem.

Tako novico, da ima vse klasične simptome, ki pa da so zaenkrat milejši, in da so se v sedanji družini Janša-Bačovnik dve leti uspešno izogibali okužbi, da pa sta bila na samotestiranju včeraj v torek pozitivna oba njegova sinova iz sedanje družine, danes pa še sam na okužbo z novim koronavirusom, kot kronski dokaz oziroma fotografijo testa za samotestiranje s pozitivnim rezultatom, pa je poslavljajoči se in po sili razmer tudi doma samoizolirajoči se premier posredoval kar preko omrežja Twitter. Toda za razliko od razpravne dvorane na sodišču v Celju Janeza Janše danes nekako v predsedniški palači na Erjavčevi v Ljubljani sicer samo še do jeseni v ekipi od predsednika republike Boruta Pahorja niti niso pričakovali, zato si je sam Pahor pač lahko že vnaprej načrtovano in z mislijo na scenarije lastne politične prihodnosti dovolil tudi nekoliko več sproščene neposrednosti.

Odlok o razpisu rednih državnozborskih volitev, ki ga je danes kot eno najpomembnejših dejanj svojega drugega in sklepnega predsedniškega mandata podpisal Borut Pahor, sicer vsem razen na volitve vedno pripravljenim udeležencem, kot so po lastnih besedah in konkretnih ravnanjih v ta čas že razpuščeno največji vladni in državnozborski stranki SDS, narekuje hud, a vsaj pričakovano in zaželeno hud predvolilni tempo, na katerega pa so denimo s prav danes dostavljenimi podpisi za referendum o nabavi oklepnikov boxer ali prvimi javno predstavljenimi skupnimi programskimi obrisi v Cankarjevem domu pripravljeni tako v Levici kot ostalih bolj jedrnih strankah KUL opozicije. Ker bodo naslednje državnozborske volitve potekale 24. aprila – ki je prvi možni datum – bodo roki za volilna opravila začeli teči že 14. februarja, ko bo tudi že mogoče vlaganje kandidatur. Prav tako pa bodo prihodnji teden volivci že imeli priložnost s podpisi izraziti podporo posameznim listam kandidatov, kar naj bi bila predvolilno-politična pot, po kateri se bo po lastnih besedah odpravil Robert Golob kot eden od največjih in najverjetnejših izzivalcev Janeza Janše s svojim kot politična stranka registriranim Gibanjem Svoboda. Veliko pa bodo imele za opraviti tudi še vse preostale novoustanovljene stranke, predvsem pa LIDE Igorja Zorčiča, Naša dežela Aleksandre Pivec ali danes na volilnem kongresu tudi uradno ustanovljena samo zelena stranka Vesna. Ob vseh največjih pa veliko naporov v svojo pojavnost in priložnostni medijski odmev vlagajo tudi v posameznih do sedaj trdno na zunajparlamentarni status obsojenih, a nekako v tej vlogi že etabliranih strankah, ki so del na ob morebitnem političnem uspehu na politični razpad obsojenega združenja Povežimo Slovenijo.

Borut Pahor je sicer danes tudi napovedal, da bo po volitvah mandat za sestavo vlade po posvetih z vodji poslanskih skupin podelil tisti kandidatki ali kandidatu za predsednico ali predsednika vlade, ki bo med poslankami in poslanci užival potrebno podporo, torej 46 glasov ali več, kar je bilo moč razumeti tudi kot svojevrstno spročilo za danes že zaradi tega in ne zgolj milejših simptomov okužbe s koronavirusom in posledične samoizolacije doma nerazpoloženega predsednika vlade in največje stranke SDS morda tudi po naslednjih parlamentarnih volitvah Janeza Janše. Ob tem bo Pahor vodje poslanskih skupin tudi prosil, da mu to podporo izkažejo s konkretnimi podpisi poslank in poslancev, saj ga predvsem izkušnje po volitvah predsednika vlade leta 2018 in 2020 napotujejo k običaju, da se potrebna podpora izkaže s konkretnimi podpisi poslancev, ne pa da zanjo kot v obeh navedenih primerih mandatar šele mešetari in trguje. Toda tako to gre. Uradna volilna kampanja bo stekla mesec pred volitvami, torej 24. marca, do takrat pa morajo tudi vsi, ki želijo vstopiti v volilno tekmo, vložiti kandidature. Čeprav je Borut Pahor držal besedo in poskrbel za prvi možen rok za ta parlamentarni razpust države, to samo po sebi še ne pomeni, da jo bo držal tudi, ko bo treba podeliti naslednje mandatarstvo, saj je hkrati že napovedal, da šele če po posvetih z vodjami poslanskih skupin ne bo nedvoumne potrebne podpore poslank in poslancev kandidatu za mandatarja, bo priložnost za sestavo zaupal prvaku stranke, ki bo relativna zmagovalka volitev, kot je to sicer običajna parlamentarna praksa povsod razen v Sloveniji, v kateri se je že večkrat zgodilo in v kateri bi se lahko ponovno zgodilo, da relativna zmagovalka volitev ne bo dala mandatarja, tudi ko bi to bila ponovno kar sama stranka SDS in njen kot kaže pač dosmrtni predsednik Janez Janša.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z demokratičnim razpustom domače republike, za katerega je danes v skladu z napovedmi vendarle poskrbel predsednik republike Borut Pahor, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.