Iniciativa za demokratičen materializem

Miro Cerar se bo - kot predsednik tik pred zadnjimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami ustanovljene in kar zgolj po njem poimenovane politične stranke, ki je 13. julija suvereno opravila z vso konkurenco, zmagala in bo v prihodnjem sklicu državnega zbora imela kar 36 lastnih poslank in poslancev – od četrtka do sobote brez prisotnosti medijev spoznaval in srečeval z vsemi novimi in ponovno državnozborskimi političnimi strankami, razen s sicer drugouvrščeno Slovensko demokratsko stranko, katere povolilna strategija o zgolj po njihovem mnenju nepoštenih in nesvobodnih volitvah jih je pravzaprav že vnaprej pahnila v prihodnjo, osamljeno in gotovo opozicijsko vlogo. Kljub temu da smo še vsaj kak mesec ali dva stran od prvih koalicijskih frisov in obrisov, ki jih bodo gotovo zaznamovalo še iskanje soglasja za slovenskega komisarskega kandidata oziroma kandidatko za res izjemno dobro preplačan nov mandat Evropske komisije, pa je že znano, kako bodo tokratno volilno razpoloženje domačega volilnega telesa preko sredstev za tekoče, mesečno sofinanciranje omaterializirale posamezne v parlament uvrščene in neuvrščene politične stranke.

Ker gre pri srečevanjih Mira Cerarja s preostalimi predsedniki v Državni zbor uvrščenih političnih strank, ki so za razliko od Janeza Janše na prostosti in niso pravnomočno obsojeni na zaporne kazni, za prva spoznavanja in otipavanja, ki bodo šele pripeljala do konkretnega merjenja dejanskih političnih moči pri sestavljanju koalicije in same koalicijske pogodbe, je zaenkrat še vedno teoretično celo možno, da bo v morebitni koaliciji in vladi Mira Cerarja, kar vseh šest od sedmih političnih strank, ki so se glede na zaenkrat še naprej neuradne, a vedno bolj nedvoumne rezultate uspele prebiti čez parlamentarni prag. Toda med prejemnike rednega mesečnega sofinanciranja so se ob vseh novih in ponovno državnozborskih političnih strankah prebile tudi Slovenska ljudska stranka, ki je tudi v fotofinišu in glasovanju po pošti in v tujini ostala brez 4 poslanskih mandatov ter vstopa čez parlamentarni prag, Pozitivna Slovenija, kateri se računica s ponovno ustoličitvijo Zorana Jankovića za predsednika pač črno na belem ni izšla, Slovenska nacionalna stranka, ki bo lahko še naprej materialno preskrbela vsaj svojega dolgoletnega predsednika Zmaga Jelinčiča z družino, ter Piratska stranka Slovenije, ki ji je gotovo že samo po sebi uspelo, ker je naposled prišla do rednega sistemskega vira financiranja, ki ga že tako ali tako imajo vse preostale tradicionalne politične stranke na Slovenskem.

Zanimivo in vendarle vsaj nekoliko pravično sta sicer brez rednega mesečnega financiranja, do katerega sta bili še v prejšnjem mandatu upravičeni, ostali Državljanska lista in Liberalna demokracija Slovenije. V nekdanji Listi Gregorja Viranta so do sedaj mesečno prejemali po 19 tisoč evrov, brez rednega vira prihodkov pa ostajajo zaradi izjemno nizke volilne podpore in naklonjenosti domačih volivk in volivcev. V Liberalni demokraciji Slovenije pa brez rednih prilivov iz proračunskih jasli, od koder so kljub ne najbolj slavnim povolilnim rezultatom na zadnjih nekaj volitvah še vedno dobivali po 7700 evrov mesečno, ostajajo, ker na tokratnih predčasnih parlamentarnih volitvah pravzaprav sploh niso nastopili, kar le samo po sebi pomeni, da sta tako nekoč najmogočnejša politična stranka na Slovenskem kot njen dolgoletni član, poslanec in še kaj ter sedanji predsednik Tone Anderlič dokončno končala na smetišču domače novejše poosamosvojitvene zgodovine.

Gotovo je tudi v materialnem smislu na teh predčasnih volitvah sekira v med najbolj globoko padla prav Stranki Mira Cerarja, ki bo iz ničle pred volitvami na svoj račun glede na povolilno računico v skladu z 34,49 odstotka osvojenih glasov mesečno prejemala več kot 60.000 evrov davkoplačevalskega oziroma proračunskega denarja. Kljub temu da bo le nekoliko revnejša, kot je bila do sedaj, ko je na mesečni ravni prejemala po več kot 48 tisoč evrov, se vsaj v materialnem smislu tudi ob opravičeni in upravičeni odsotnosti predsednika Janeza Janše sploh ni tako slabo odrezala tudi Slovenska demokratska stranka, saj bo njen redni mesečni izplen še naprej znašal več kot 38 tisoč evrov. Ker so povečali tako število poslanskih sedežev kot končni mesečni plen na glavo posameznega volivca oziroma volivke, so v materialnem smislu ob SMC gotovo najuspešnejša stranka tudi Demokratični upokojenci Karla Erjavca, ki jim mesto v morebitni koaliciji in vladi pravzaprav kateregakoli že kandidata in ne samo Mira Cerarja pravzaprav ne more uiti, na mesečni ravni pa bodo upravičeni do skoraj 5 tisoč evrov več oziroma skupaj več kot 21 tisoč evrov rednih proračunskih prihodkov.

Materialno uspešno in gotovo lažje kot poprej bosta iz meseca v mesec v prihodnjem državnozborskem obdobju kot strankarski podjetji preživeli tudi Zavezništvo Alenke Bratušek in Združena Levica. Alenki Bratušek in kompaniji je velik met uspel že s prebojem čez parlamentarni prag, v številkah pa to še dodatno pomeni slabih 12 tisoč evrov rednega mesečnega priliva. Nekoliko bolj zapletena je le zgodba na tokratnih predčasnih volitvah glede na javnomnenjske raziskave presenetljivo tako zelo uspešne Združene levice, ki jo sestavlja koalicija Iniciative za demokratični socializem, Demokratične stranke dela in Stranke TRS, ki je bila edina med naštetimi prejemnica sredstev za sofinanciranje političnih strank tudi v prejšnjem predčasno zaključenem državnozborskem mandatu, čeprav se ji čez parlamentarni prag s samostojno kandidaturo ni uspelo prebiti. Tudi o tem, kako se bo delilo slabih 14 in pol tisoč rednih mesečnih proračunskih sredstev, se bodo sicer morale te koalicijske stranke še dogovoriti.

Med v materialnem smislu najmanj uspešne politične stranke ob Državljanski listi sicer sodijo še Socialni demokrati, ki so si ob volilnem rezultatu pokvarili tudi redne mesečne prilive iz naslova v proračunu ne glede na krizne razmere in akutno nelikvidnost domačih javnih financ trdno zagotovljenih sredstev za sofinanciranje političnih strank, saj bodo ob okoli 8 tisoč evrov rednega mesečnega prihodka, pa tudi v katerikoli že koaliciji pač ne bodo igrali odločilne vloge. Toda tako to gre. Podatek, da politične stranke na Slovenskem so in bodo dobro, redno in izdatno sofinancirane tudi v prihodnjem mandatu, v katerem bi naj škarje in platno domačega političnega dogajanja v rokah le držali na zadnjih volitvah prepričljivo zmagoviti Miro Cerar in somišljeniki, pove predvsem to, da na Slovenskem so in bodo pod masko demokratičnega strankarskega pluralizma še naprej vladale in prevladovale Iniciative za demokratični materializem.

ODPOVED;: Tudi za tokratni N-euro moment sem z domačo strankokracijo kot vladavino Iniciativ za demokratični materializem v zobeh poskrbel Tomaž Z.