Leto upanja brez razloga

Tik pred koncem koledarskega leta 2022 in še posebej na današnji dan, ko so naposled začele veljati na zadnjih referendumskih odločanjih zoper Janeza Janšo in njihovo pobudnico stranko SDS potrjene spremembe zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija, kot pravzaprav prve usodnejše zakonske spremembe, h katerim se je koalicija strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica zavezala že v predvolilni kampanji pred, na zadnjih parlamentarnih volitvah tako prepričljivo, letos konec aprila prvič poraženim Janezom Janšo in njegovo stranke SDS, in ko je jasno, da se bo njihova uveljavitev vsaj v posameznih primerih, kot je z zakonom uveljavljena delna depolitizacija vodstvenih struktur odločanja nacionalne radiotelevizije, zavlekla še vsaj do polovice prihajajočega leta 2023, v katerem bo koalicija Roberta Goloba praznovala prvo leto svojega mandata pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti v državi, je naposled jasno tudi to, da leto 2022 ne bo leto upanja brez razloga zgolj zaradi smrti prvega svečenika tako poimenovane verske skupnosti v nastajanju, poeta, performerja in glasbenika Marka Breclja, ki nas je vendarle prekmalu zapustil letos 4. februarja, ampak da bo leto 2022 za leto upanja brez razloga v poosamosvojitveni zgodovini obveljalo tudi zaradi povsem pritlehnih, domačih, notranjepolitičnih razlogov. 

Sicer naj bi se z uveljavitvijo predvsem sprememb zakona o vladi, ki prinaša prerazporejene pristojnosti, nova ministrstva za solidarno prihodnost, okolje, podnebje in celo energijo ter visoko šolstvo znanost in inovacije ter tudi imena oziroma bolj modne nazive nekaterih ministrstev te prve vlade Roberta Goloba, iz katere se je, kot prva sama in kot pravi sama, z mesta notranje ministrice zaradi političnih pritiskov in političnega nezaupanja predsednika vlade Roberta Goloba in očitno še bolj njegovih notranjepolitičnih prišepetovalcev že poslovila sicer karierna policistka in nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, izvršna oblast pod za zdaj nespornim vodstvom nekdanjega energetika in po novem prvič na tako odgovorno in vsem na očeh nameščenem mestu imenovanega Roberta Goloba reorganizirala in optimizirala v skladu z že vsaj kakšnih osem mesecev postanimi predvolilnimi obljubami, na podlagi katerih sta Robert Golob in stranka Gibanje Svoboda pravzaprav tudi doživela zgodovinski volilni rezultat v poosamosvojitveni zgodovini in Republiki Sloveniji. 

Na kar pa bo očitno, tokrat pač zaradi volilnega poraza, pravzaprav po več v letu upanja brez razloga, v katerem se slovenska desnica pod modrim vodstvom stranke SDS kljub vsemu upanju njenega od povprečja še nekoliko bolj naglo umirajočega volilnega telesa pač ni dvignila, ampak se je še nekoliko bolj pogreznila v lastno politično blato rasizma in ksenofobije, ki ga za lastno politično preživetje v domači notranjepolitični areni oziroma njenem ruralnem obrobju vztrajno producira, še naprej zagrenjenega Janeza Janše in njegovih, denimo v vodstvene strukture nacionalne RTV, politično inštaliranih pristašev, tako kot na kake druge konkretnejše rezultate prvega vsaj pol leta vladanja Roberta Goloba in stranke Gibanje Svoboda ob vse manj vidni asistenci ali kakršnikoli že politični vlogi sicer prav tako koalicijskih strank Socialni demokrati in Levica, treba še nekoliko počakati.  

Toda na politično leto brez upanja ne opozarjajo zgolj prvi poporodni krči in spotikanja ob opozicijske ovire, kot smo jim bili priča ob uveljavljanju z referendumi začasno zaustavljenih zakonskih sprememb zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in nacionalni RTV. Sama vlada je nenazadnje imela prav vse možnosti in vzvode, da vlada in deluje po sistemu organizacije, ki si ga je za svoje potrebe lastne tretje in poslednje vlade omislil Janez Janša, saj nenazadnje gre za iste oziroma enako končne proračunske vire. Pa tudi z ustanovitvijo in preimenovanji posameznih ministrstev se bo nanje zgolj namestil predvsem del že obstoječega upravnega kadra javnih uslužbencev ter se tako čisto zares ne ustanavlja pravzaprav nič novega, kot se denimo tudi ministrstvo za kulturo za časa druge Janševe vlade de facto ni ukinilo in so vsi kulturni birokrati še naprej hodili v službo na Maistrovo.

Na nov veter, predvsem pa dejanšizacijo razmer v celotnih družbenih podsistemih, namreč čedalje bolj nestrpno ob koncu tega leta političnega upanja brez razloga čakajo tudi številni drugi zaposleni. Denimo šolnikom in drugim zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter nenazadnje tudi medicinskim sestram in drugemu zdravstvenemu osebju gre v nos privilegirana obravnava že tako dobro plačanih zdravnikov. Če na nacionalni radioteleviziji komaj čakajo na uveljavitev novele zakona o RTV in vsaj delno depolitizacijo vodstvenih struktur odločanja, so bili v letu upanja brez razloga polni upanja in neuresničenih pričakovanj tudi vsi drugi novinarji in medijski delavci, pa se spremembe resorne zakonodaje, za kar je skrb v tej vladi prevzela stranka Levica, za zdaj še sploh ne obetajo. Čeprav je predsednik vlade Robert Golob nazaj v politiko prišel z nedvomnimi izkušnjami v gospodarstvu, so s potezami njegove vlade in resornega ministrstva, ki ga vodi prekaljeni politik in zasebno tudi družinski podjetnik sicer brez pravih izkušenj v izvršni veji oblasti, socialni demokrat Matjaž Han, vse bolj nezadovoljni tudi podjetniki.                        

Da je sicer leto 2022 bilo in da bo obveljalo za leto upanja brez razloga, sicer verske skupnosti v nastajanju, kot jo je s somišljeniki osmislil prav letos žal prezgodaj preminuli Marko Brecelj, so glede na zadnje javnomnenjske raziskave, po katerih je ne glede na ves lažni optimizem tik pred božičnimi prazniki in pričakovanjem novega koledarskega leta 2023 vlada Roberta Goloba v javnosti zabeležila doslej najnižjo podporo, očitno spoznali širom in vzdolž volilnega telesa, ki je v nasprotju s prepričanji Roberta Goloba in političnih vrhov strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, pač najbolj zaslužno, da se je Janeza Janšo in njegovo stranko SDS na aprilskih volitvah pospravilo nazaj v državnozborsko opozicijo, Roberta Goloba in njegove prostovoljne prišepetovalce pa za korita izvršne in zakonodajne oblasti. Toda tako to gre. Janez Janša v nekem džinglu na Radiu Študent pove, da stari slovenski pregovor pravi, da je dano besedo treba tudi izpolniti, kar pa je lekcija, ki jo bodo glede na leto 2022 kot politično leto upanja brez razloga pri predsedniku vlade Robertu Golobu in strankah Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica očitno šele morali usvojiti. Pa srečno!

Tudi za tokratni N-euro moment sem z letom 2022 kot letom političnega upanja brez razloga v zobeh poskrbel Tomaž Z.     

Vir fotografij: https://www.dodogovor.org/Gallery.aspx?newsid=22778&current=0 / https://twitter.com/vladars/status/1532057822506397696?lang=ar-x-fm