Ljubljanska pobuda za novo ustavo zastarele Evrope

Ker je novoizvoljeni predsednik Avstrije Alexander Van der Bellen uglajen gospod finih manir, je domačemu predsedniku Borutu Pahorju, ki mu je včeraj na Dunaju mimogrede podtaknil izvod Ljubljanske pobude za začetek postopka za sprejem nove ustave Evropske Unije, pritrdil, da bi EU že zaradi nešteto težavnih razmer, s katerimi se ta čas sooča, tudi o tej pobudi morala resno razpravljati, saj da tako, kot je sedaj, preprosto ne gre več naprej. Kljub temu da se je marsikateremu domačemu medijskemu trobilu državotvornega diskurza zapisalo, da jo je novoizvoljeni predsednik Avstrije tudi podprl, to vsaj v vsebinskem smislu zaenkrat še pač ne bo držalo, saj je črno na belem Van der Bellen Pahorju dal le besedo, da bo pobudo, ki jo je za potrebe mednarodne konference o novem ustavnem postopku za EU na Evropski pravni fakulteti že aprila lani besedilno oblikoval nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek, enkrat, ko mu bo dopuščal čas, tudi dejansko preštudiral.

Ljubljanska pobuda za začetek postopka za sprejem nove ustave Evropske Unije, ki so jo pod pokroviteljstvom aktualnega domačega predsednika republike v predvolilnem boju za ponovitev mandata, v predsedniški palači ob Borutu Pahorju in na njegovo pobudo podpisali še nekdanja predsednika ustavnega sodišča Peter Jambrek in Ernest Petrič, nekdanji zunanji minister in nekdanji član tako LDS kot SDS Dimitrij Rupel, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tine Hribar in Niko Grafenauer ter profesor evropskega prava na Evropski pravni fakulteti Matej Avbelj, sicer v vsebinskem smislu niti ne prinaša nekaj novega. Ker gre za pobudo, katerega osrednji moto je po besedah avtorja besedila Petra Jambreka ta, da je lahko Evropska Unija zgolj uravnotežena unija nacionalnih držav, njihovih civilnih družb in tržnih gospodarstev, gre pravzaprav za reakcionarno in tudi evropski tako sredinski kot skrajni politični desnici na kožo pisano evroskeptično pobudo, ki v ospredje in na piedestal namesto povezave ponovno uvršča pravzaprav vse bolj očitno razpadajoče evropske nacionalne države.

Z Ljubljansko pobudo bi naj po mnenju domačega predsednika  republike Boruta Pahorja želeli zavarovati evropsko idejo in jo graditi v vseh njenih nacional državnih razsežnostih. Prav tako pa bi naj z njo prekinili malodušje, ki se je pojavilo s precejšnjo izgubo zaupanja v evropsko idejo, in mu postavili alternativo. Toda kakšno alternativo? Prosto po Mateju Avblju je ta alternativa Evropska unija kot nedržavna federacija, temelječa na vrednotah ustavne demokracije nacionalnih držav. Prosto po Ernestu Petriču pa je temeljna misel predloga Ljubljanske pobude, ki jo bo okoli po svetu to predvolilno leto očitno podtikal domači predsednik republike Borut Pahor, Evropa varna in enotna navzven ter čimbolj avtonomna in sproščena navznoter.

Ne glede na to, da si očitno niti podpisniki in pobudniki Ljubljanske pobude za začetek postopka za sprejem nove ustave še niso čisto na jasnem, kako bi bile stvari v skladu s Ljubljansko pobudo sploh lahko urejene v Evropski uniji 2.0, pa ta sama po sebi še le ne bo prinesla preporoda Evrope, katerega se je tudi javno zabeleženo nadejal sopodpisnik Tine Hribar. Zaenkrat sicer besedilo še naprej obstaja le v angleškem jeziku, saj je nenazadnje bilo naročeno, pripravljeno in plačano za mednarodno konferenco o novem ustavnem postopku za EU. Osnutek predloga nove ustave Evropske Unije kot unije nacionalnih držav in državljanov pa ima osem poglavij, po včerajšnjih Pahorjevih besedah avstrijskemu predsedniku Van Bellnu pa je njihovo bistvo to, da ne morejo samo mirno opazovati tistih, ki govorijo o razkroju EU, ampak jim morajo ponuditi alternativo, in to je EU, ki naj bi bila učinkovita, uspešna, in ki bi odražala upanja velike večine Evropejcev.

Prav avstrijski predsednik Aleksansder Van der Bellen sicer na domačih političnih zgledih še predobro ve, kakšnega mačka v žaklju mu je včeraj podtaknil domači predsednik Pahor, in da bi bila Evropa, ki bi ta čas odražala populistična upanja in strahove večine državljanov, tako ali tako obsojena na propad in razpad. Toda tako to gre. V predvolilnem letu je tudi predsedniku republike dovoljeno marsikaj. Tudi to, da Ljubljansko pobudo, s katero bi pravzaprav zgolj uzakonili razpad in propad Evropske Unije, za domače politične potrebe po širnem svetu predstavlja kot politično alternativo.               

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Ljubljansko pobudo za novo ustavo zastarele Evropske Unije kot domačim predvolilnim prijemom predsenika Boruta Pahorja in ne Alternativo za Evropsko Unijo v zobeh poskrbel Tomaž Z.