Ministrica za javno ali družinsko zdravje?

Javno zdravstvo in s tem javno zdravje na Slovenskem je že na prvi pogled slabše, kot je bilo pred 10-imi leti ob vstopu Slovenije v severno-atlantski pakt oziroma zvezo NATO, ki sta jo krizi in stanju v razsuti državi primerno skromno, a vendarle s šampanjcem na skupni seji obeležila zgolj odbora državnega zbora za zunanjo politiko in obrambo. To je nenazadnje v tem mandatu vlade in koalicije lady Bratušek po Tomažu Gantarju z odstopno izjavo potrdila še komaj pred slabim mesecem dni imenovana ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza. V vmesnem obdobju pa je za področje zdravja pri nas v vladi kot nadomestni minister skrbel sicer minister za zunanje zadeve Karel Erjavec. Kljub temu da se predsednica vlade o prevzemu očitno najbolj vročega ministrskega stola načeloma pogovarja z več kandidati, prav tako je načeloma izziv pripravljen prevzeti politično zgolj kot del Iniciative zdravnikov preizkušeni doktor Danijel Bešič Loredan, pa je, ker za to nehvaležno vlogo v vladi očitno ni drugega primernega in pa predvsem voljnega kandidata oziroma kandidatke, na mizi tudi možnost, da lady Bratušek začasno zdravstveni resor prevzame kar sama.

Alenki Trop Skaza, ki je sicer komaj mesec po odstopu ugotovila, da ji družina in poslovanje družinskih podjetij pomenita in odtehtata več od nehvaležne ministrske kariere in politike, ni pravzaprav kaj očitati. Nenazadnje je poklicni epidemiologinji, ki je z začetkom leta postala predstojnica celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, prav dobro šlo tudi v prostem času, ko je v družinski proračun, ki ga polni s soprogom, ustanoviteljem in večinskim lastnikom prav na področju domačega javnega zdravstva sicer dobro stoječega in uspešno poslujočega podjetja Klima Ptuj, prispevala tudi z analizami in predavanji za farmacevtske multinacionalke. Kritiko, da je neodgovorno, da ministrsko mesto že po enem mesecu zapušča, Alenka Trop Skaza sprejema in javno priznava, da je mislila, da zdrži več.

Kaj natančno je to, česar ne zdrži več, nam pri ministrici za zdravje v odstopu, ki samokritično pravi, da ji manjka politične kilometrine, zaenkrat še ni bilo dano izvedeti. Toda to zgolj pomeni, da Alenka Trop Skaza, ki ji je sicer v slabem mesecu dni uspelo podpisati devet pogodb v skupni vrednosti slabih 6 in pol milijonov evrov in 229 soglasij za razpis prav toliko specializacij zdravnikov po vsej Sloveniji ter izdatno razburkati domače politično-gospodarske duhove z napovedjo ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ni bila primerna in dobra kandidatka za sicer politično mesto ministrice za zdravje. Zato je ne glede na vsa obžalovanja, da denimo Igor Šoltes ni bil po godu prvaku koalicijskih Socialnih demokratov Igorju Lukšiču, da je ob začetku mandata na to mesto sploh imenovala prav tako iz osebnih razlogov odstopljenega Tomaža Gantarja in da so se mediji tako temeljito lotili kariernih poti ter povezav ministrice za zdravje v odstopu, ki jih javno in danes tudi v neposrednem prenosu pred poslanci Državnega zbora razglaša predsednica vlade Alenka Bratušek, to v prvi vrsti in predvsem njena politična odgovornost.

Hkrati v javni zavesti na Slovenskem vse bolj jasno postaja tudi to, da je tudi za posamezne zamude, ne-podpisovanje pogodb za začetek že nekaj let nujnih vzdrževalnih del za akutno kadrovsko podhranjene osrednje zdravstvene inštitucije v državi, zaplete in do absurda povečane čakalne dobe pacientov zaradi zakona za uravnoteženje javnih financ, kot jih vsak dan v živo doživljajo denimo bolniki na ljubljanski Urgenci, ki je to vse bolj le še po imenu, prav tako v največji meri odgovorna prav politika pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti. Svoj delež odgovornosti za sedanje stanje javnega zdravstva in javnega zdravja, ki je v mnogo čem slabše, kot je bilo v samoupravno-socialistični preteklosti, pa kljub temu in vsem nadzornim mehanizmom trenutnega sistema javnega naročanja v zdravstvu posameznikom omogoča bajne zaslužke na področju dobave predrage medicinske opreme in potrebščin ter večnega prenavljanja potratnih in slabo narejenih zdravstvenih inštitucij, pa nosijo tudi nosilci pooblastil sodne veje oblasti, ki proti klientelističnim omrežjem in korupcijskim praksam na področju porabe javnega denarja v zdravstvu še vedno ne ukrepajo pravočasno in učinkovito.

Da so mafijske razmere na področju javnih financ v zdravstvu na Slovenskem res problem, sicer potrjuje tudi prva stvar, ki jo je po prejemu odstopne izjave Alenke Trop Skaza naredila predsednica vlade lady Bratušek, in sicer da se je po pomoč in podporo odpravila na vrh slovenske policije in Nacionalnega preiskovalnega urada, kjer bi jo naj pomirili z zagotovilom, da so korupcija in druge zlorabe v zdravstvu njihova prioriteta. Toda medtem ko zaenkrat še zdravi državljani še lahko čakajo na prvo serijo uspešno in pravnomočno zaključenih sodnih postopkov, jih mnogi bolni sodržavljani prav zaradi posledično katastrofalnih razmer pač ne bodo več dočakali, kar opozarjajo tako v koordinaciji zdravniških organizacij kot v posameznih javnih pismih, ki jih na politični vrh države naslavljajo s konkretno izkušnjo razpadanja zdravstvenega sistema pri nas zaznamovani državljani. Nedavno je na razmere na Oddelku za hematologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer bolniki za rakom umirajo zaradi okužb, ki jih dobijo zaradi tamkajšnjih neprimernih razmer, kar naj bi bil tudi glavni vzrok smrti nekdanjega politika in gospodarstvenika Živka Preglja, opozoril tudi nekdanji bolnik in še naprej novinar Nedeljskega dnevnika Tomaž Bukovec.

Ne dejstvo, da pa bi utegnila vroči stol ministrice za zdravje v pomanjkanju boljših in predvsem voljnih kandidatk in kandidatov, kar sama začasno prevzeti predsednica vlade lady Bratušek, in ne dejstvo, da bi naj bil za novega ministra za zdravje koalicijski večini namesto Alenke Trop Skaza sprejemljiv v politiki neizkušeni doktor Danijel Bešič Loredan, pa ne kažeta, da trenutna politika s spremembami razmer v domačem vse bolj družinskemu in vse manj javnemu zdravstvu misli resno in da se bo na tem področju, ki zaradi zlorab in neurejenosti sistema že terja konkretne žrtve med domačimi bolniki in bolnicami, že v kratkem kaj spremenilo na bolje, ali da bo vsaj ponovno tako, kot je bilo pred 10 leti, ko smo se kot država z vstopom v NATO dokončno in nepreklicno odrekli neuvrščenosti. Toda tako to gre. Položaj ministra za zdravje je v domačem ustroju parlamentarne demokracije, kot jo imamo in poznamo, izrazito politične narave, saj je potrebno področje regulirati in reformirati predvsem zakonodajno in z ustreznim, torej dovolj visokim deležem javnega financiranja, kar pa lahko na predlog ministrstva za zdravje in s tem vlade naredi in zagotovi zgolj ustrezna koalicijska politična večina.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z neposrečenostjo izbora ministrice za družinsko zdravje Alenke Trop Skaza v odstopu in političnim neukrepanjem za povrnitev učinkovitega javnega zdravstvenega sistema na Slovenskem v zobeh poskrbel Tomaž Z.