Nov dogovor za novo levico?

Mnenje, kolumna ali komentar
24. 5. 2023 - 16.00

Medtem ko predsednik vlade Robert Golob v osrednji razpravni dvorani državnega zbora, kot nekdo, ki ima v rokah škarje in platno javnofinančnih politik države, v njej navzoči opoziciji in političnim botrom člana SDS Pavleta Ruparja ter najnovejšega borca za pravice, pravzaprav pa zgolj volilno naklonjenost domačih upokojencev, suvereno demonstrira, kako s proračunskimi sredstvi pridobiti in predvsem, kar je še nekoliko pomembneje, drugim prevzeti pozornost in naklonjenost domačega upokojenega volilnega telesa, ki ga je do zadnjih volitev pač zastopala bolj korporativno interesna združba kot pa resna politična stranka in od zadnjih volitev ter mandata pred njim še naprej politično pač potolčena Demokratična stranka upokojencev Slovenije, je kljub dejstvu, da tudi z rebalansom proračuna zaradi politično še naprej složne koalicije strank Gibanje Svoboda, ki je nekako zavzelo politično mesto nekdaj silne in iz Zveze socialistične mladine nastale Liberalne demokracije, in uradno vendarle levih tako Levice kot Socialnih demokratov ne bo težav, vendarle vedno bolj jasno, da na levem političnem polu in v  koalicijskih strankah, za zdaj še preživelih nad parlamentarnim pragom, vsi vendarle ne delijo, vsaj kar se tiče ministrov v vladi oziroma predsednice Tanje Fajon ter koordinatorja Luke Meseca, očitno nalezljivega optimizma predsednika vlade Roberta Goloba.

Da v koaliciji, predvsem pa v koalicijskih partnericah, ki že po imenih in tradiciji sodita na tako imenovani levi spekter domačega političnega pola in potemtakem zagovarjata tako imenovane leve politične usmeritve, pravzaprav vre – saj javnomnenjska podpora tako Levice kot še posebej Socialnih demokratov pač ne kaže, da bi javnost oziroma volilno telo prepoznalo, kako uspešno da v liberalnosredinski in šele nato tudi levi vladi obe stranki zastopata leve in potemtakem v veliki meri tudi antikapitalistične usmeritve, pač pa se dogaja ravno nasprotno in tudi nekoč tradicionalni volivci levih strank prehajajo na vlak liberalne sredine, ki ga pod taktirko Roberta Goloba zasedajo v Gibanju Svoboda – je najprej za časopis Delo priznal vodja poslanske skupine SD Jani Prednik, ki ni opustil ambicij po vodenju stranke in ki si želi, da bi se stranka zazrla sama vase in začela poglobljeno govoriti o tem, kako naprej, kar pa naj bi, tako nas vsaj prepričujejo številne PR-aktivnosti in nenazadnje tudi ustanovitev socialdemokratskega think tanka pod imenom Inštitut 1. maj, v stranki vendarle že in pravzaprav ves čas od prevzema Tanje Fajon tudi počeli.  

Potem pa se je še, ponovno po zaslugi lastniško in uredniško pač liberalnosredinsko usmerjenega časopisa Dela, izvedelo, da se, vsaj v izhodišču podobno politično nezadovoljstvo kopiči tudi v Levici, pripravljajoči se na naslednji kongres to soboto v Celju in na potrditev ministra za delo, socialo, družino in enake možnosti Luka Meseca za nov, a tudi poslednji mandat koordinatorja, in med levo aktivističnimi somišljeniki na zadnjih volitvah neuspelega kandidata za predsednika Republike Slovenije Miha Kordiša. Tako je še pred tem kongresom, na katerem se bodo sprožile volitve 25 voljenih članov sveta stranke, ki nato izbira koordinatorja stranke in na sploh odloča o vseh pomembnih dnevnih političnih zadevah med dvema kongresoma, znano, da skupina članov, vključno z Miho Kordišem, vzpostavlja levo, aktivistično krilo kot Levica že tako ali tako poimenovane stranke, ki da je način obrambe pred pritiski od zgoraj in iz sredine in katere ključna zadeva je new deal oziroma nov dogovor v stranki, ki bo pomenil konec sredinjenja in ugrabljanja stranke za osebne karierne interese. In bo namesto buldožiranja in sredinjenja od zgoraj navzdol prinesel demokratične politične procese ter razvoj aktivističnega terena, iz katerih in katerega je sicer v resnici ta stranka tudi politično nastala.        

Čeprav gre za nesporno kritiko vodstev obeh koalicijskih in samooklicanih levih strank – kar je še posebej potrdila nekoliko pa že užaljena zunanja ministrica Tanja Fajon, za katero je tak javni nastop vodje poslanske skupine SD svojevrsten politični nož v hrbet, saj se, zavzeta z lobiranjem za nestalno članstvo Slovenije v Varnostnem svetu OZN, z notranjepolitičnimi in tuzadevnimi rečmi nima časa ukvarjati, ne glede na to, da je samo po sebi jasno, da bo Slovenija, če jo bo izgubila, kandidaturo izgubila zaradi akterjev na domačem političnem prizorišču in še posebej prvaka opozicije Janeza Janše, kritik Miha Kordiš pa celo pravi, da je treba doseči dogovor med aktivističnim delom stranke in ključnimi funkcionarji stranke iz vlade, ki da so se izgubili v balončku institucij, vsakodnevnem političnem usklajevanju in pozabili na usmeritve, ki izhajajo iz programa stranke – pa v kratkem, torej ne v soboto v Celju na kongresu Levice in ne v naslednjih mesecih na čelih tako Slovenske demokracije kot Levice, kadrovskih rošad ali sprememb kot tudi novega dogovora za novo-staro, a očitno nekoliko pozabljeno levo politično usmeritev še pač ne gre za pričakovati. Toda tako to gre. Socialni demokrati se sicer, kot stara politična stranka, res zavedajo, da je Tanja Fajon vsaj za zdaj lahko pogrešljiva predsednica, a hkrati tudi vedo, da ne glede na vso samozavest, ki jo vsaj v intervjujih in kritikah lastne stranke izžareva sedanji vodja poslanske skupine Jani Prednik, ta ne predpostavlja, da se bi stanje z njim na čelu stranke kaj bistveno izboljšalo, če se ne bi celo poslabšalo. In ne glede na oblikovanje levega krila stranke Levica je že vnaprej jasno, da to v stranki nima dovolj aktivističnih podpornikov, da bi lahko prevzelo politično večino in glavno besedo odločanja v svetu stranke, ki bo tako kot edino politično možnost za koordinatorja potrdil Luko Meseca – ta se bo šele potem začel ukvarjati s tem, kaj bo, ko se mu zaradi določil statuta Levice za položaj prvega človeka stranke ne bo več dovoljeno potegovati, in bo sploh lahko, če bo, v stranki prišlo tudi do nekega novega dogovora oziroma povrnitve k osnovnim programskim usmeritvam politične levice pri nas kot v širšem evropskem in svetovnem prostoru.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da zaenkrat ostajamo brez novega deala za domačo Levico in brez menjav na čelu strank Levica in Socialni demokrati, v zobeh poskrbel Tomaž Z.   

   

Vira fotografij: https://soundcloud.com/levo-krilohttps://www.tisk-nalepk.si/izdelki/nalepke/nalepka-zasilni-izhod-levo/ 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentarji

model, skrajšaj stavke.... tole je tolk elokventno, da je že ne-elokventno

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness