Politično neverodostojna država

„Temelji, ki jih je skozi stoletja slovenske zgodovine razjedal čas, namreč danes niso več tako trdni, kot bi si želeli. Obremenjeni so z razjedami slabih odločitev in naplavin, ki jih desetletja po neurjih ni nihče odstranil. Pustili smo, da se je na zidovih naselila plesen, ki razjeda naše vrednote. Vrednote, ki so jih spoštovali in cenili naši predniki in na katerih so zrasli temeljni slovenstva. Prezrli smo jasna opozorila in sledili lahkomiselnim pastem grabežljivosti in brezbrižnosti, ki so nas pripeljale v položaj, ko moramo ponovno razmišljati o svoji suverenosti.“ Tako samokritično je v poslanici ob dnevu reformacije položaj politično vse bolj neverodostojne države, ki jo v tem mandatu ponovno vodi, a usodno sooblikuje vse od osamosvojitve naprej, ocenil predsednik slovenske vlade Janez Janša.

Ta ob dnevu reformacije priložnostno podana ocena stanja plesnivosti države je sicer nastala, še predenj je bilo sinoči nekaj do polnoči naposled znano, da bo razpisan ali ustavno presojan vsaj en naknadni zakonodajni referendum na reformna prizadevanja druge Janševe koalicije in vlade. Za ne popolnoma verodostojni zahtevi za naknadna zakonodajna referenduma o zakonih o sanaciji bank in Slovenskem državnem holdingu so namreč tik pred iztekom zakonsko določenega roka poskrbeli opozicijski poslanci Pozitivne Slovenije, nepovezana poslanca Borut Ambrožič in Ivan Vogrin ter Srečko Meh iz Socialne demokracije. Sicer prav tako ne prav verodostojno so naknadno referendumsko odločanje o tudi po vetu Državnega sveta v drugo v Državnem zboru uveljavljenih zakonih o ukrepih za sanacijo bank in Slovenskem državnem holdingu napovedovali v Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije ter Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Kot je pokazal čas, so v slednjem zgolj izsiljevali in so pobudo za referendum o zakonu o Slovenskem državnem holdingu po dogovoru z ministrstvom za finance umaknili. V vodo pa je padla tudi druga sindikalna pobuda za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije namreč k pobudi ni priložil dovolj veljavnih podpisov.

Kljub temu da je predsednik Državnega zbora Gregor Virant še včeraj zatrjeval, da ne pričakuje, da bi za poslednji referendumski vlak tik pred iztekom roka poskrbela poslanska opozicija, so opozicijski poslanci največje stranke Državnega zbora in trije poslanski somišljeniki le podpisali referendumski pobudi in – kot so posebej poudarili – izkoristili zadnjo zakonsko možnost za zaustavitev nerazumnih predlogov vlade in njenega vodenja države. Povsem v skladu z še naprej veljavno  referendumsko zakonodajo je sicer Državni zbor vsakršno zahtevo za referendum, ki je podprta s podpisi 30-ih poslancev, dolžan razpisati v pičlih sedmih dneh od vložitve zahteve.

Toda kljub pravočasno oddanim zahtevam se je izkazalo, da politične verodostojnosti tako kot v koaliciji in Vladi ter sindikatih kronično primanjkuje tudi v aktualni parlamentarni opoziciji. Medtem ko sta sicer Vlada in koalicija že napovedali, da se bosta po presojo ustavnosti obeh referendumskih zahtev obrnila na domače ne bodi ga treba Ustavno sodišče, še naprej nejasno ostaja, ali sta bili obe zahtevi vloženi pravilno. Medtem ko namreč ni ničesar spornega pri zahtevi za naknadni zakonodajni referendum o Slovenskem državnem holdingu, se je izkazalo, da se poslanci Pozitivne Slovenije niso lastnoročno podpisali tudi pod zahtevo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu o ukrepih za sanacijo bank, ampak da je zahtevi priložena zgolj kopija oziroma scan podpisov izpod prve referendumske zahteve.

Ali bosta razpisana ali odposlana na ustavno presojo Ustavnemu sodišču dva ali eden sam referendum, se bo predsednik Državnega zbora Gregor Virant dokončno odločil šele v petek, ko se bo posvetoval z več politično preverjenimi pravniki. Ker je že napovedal, da je osebno prepričan, da mora biti vsaka posamezna referendumska zahteva vsakega posameznega poslanca izražena z lastnoročnim podpisom, najverjetneje ne bo imel težkega dela. Toda to je zgolj dokaz več kako zelo politično neverodostojna in pravzaprav nesposobna je tudi v poslanski skupini Pozitivne Slovenije zbrana poslanska opozicija. Za originalna podpisa pod obe zahtevi sta namreč poskrbela zgolj SD-jevski Srečko Meh in iz Državljanske liste Gregorja Viranta pregnani nepovezani poslanec in v prostem času tudi podjetnik Ivan Vogrin. Preostale podpise opozicijskih poslanskih junakov, ki so kljub drugačnim napovedim poskrbeli za prvo referendumsko vojno napoved zoper drugo vlado in koalicijo Janeza Janše, pa naj bi preprosto kopirali in jih priložili še pod zahtevo za referendum o slabi banki.

Kljub temu da gre zgolj za formalizem in nesposobnost političnih svetovalcev in administracije, bo stvar gotovo zadostovala, da predsednik državnega zbora druge Janševe koalicije in Vlade ne bo upošteval obeh referendumskih zahtev, ki pravzaprav zgolj razgaljata vso nesposobnost in politično neverodostojnost tudi aktualne pozitivne opozicije Državnega zbora. Toda tako to gre. Na današnji dan reformacije, ki sicer kot izraz izhaja iz latinskega glagola in pomeni preoblikovati, preurediti in obnoviti, smo bogatejši za spoznanje, kako zelo politično neverodostojni so še naprej brez izjeme vsi politični deležniki v državi.

Da sta politično neverodostojna koalicija in Vlada, je bilo jasno že po vložitvi nedorečenih reformnih zakonskih predlogov. Da so to tudi na ponovno velike demonstracije brez kakšnih konkretnih učinkov pripravljajoči se sindikati, se je izkazalo v zastopanju parcialnih sindikalnih interesov znotraj socialnega dialoga v državi in vsebinsko praznim referendumskim zahtevam. Po neposrečeni vložitvi referendumskih zahtev, pa se je za politično neverodostojno potrdila še poslanska opozicija oziroma Pozitivna Slovenija. Kar pa nenazadnje pomeni le to, da se v političnem prostoru te po plesnivem zaudarjajoče države, kar je v poslanici ob dnevu reformacije naposled priznal tudi predsednik vlade Janez Janša, kmalu kaj le še ne bo spremenilo oziroma vsaj prevetrilo.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s politično neverodostojno in po plesnivem zaudarjajočo državo na dan reformacije v zobeh poskrbel Tomaž Z.