Povolilno iskanje najšibkejšega političnega člena

Čeprav so razno razni bolj ali manj izkušeni in ali verodostojni komentatorji domačega političnega dogajanja že ob objavi prvih izzidov pričeli preračunavati in sestavljati različne koalicijske formule, ki lahko dajo vsaj na prvi pogled kolikor tolikor stabilno večino v novi sestavi Državnega zbora in za naslednje - vsaj poskusimo verjeti da - celotno mandatno obdobje štirih let pa naj bo na njenem čelu še naprej zgolj relativni zmagovalec teh volitev Janez Janša ali pač Marjan Šarec kot prvi zasledovalec s sicer kar nekaj zaostanka ali pač kdo drug. Toda resnici na ljubo je Državna volilna komisija po preštetju glasovnic, ki so po pošti prispele iz tujine, šele včeraj tudi dejansko objavila tako končne izide tokratnih predčasnih parlamentarnih volitev kot tudi dokončno poimensko sestavo vseh 88-ih poslank in poslancev Državnega zbora.

Čeprav naj bi bilo za marsikoga vse jasno, še predenj so se seštevku v domovini oddanih glasov prišteli tudi glasovi oddani v tujini, se je tokrat izkazalo, da so prav glasovi iz tujine določili končno sestavo Državnega zbora v naslednjem mandatnem obdobju ali vsaj do naslednjih predčasnih parlamentarnih volitev, na katere bodo kot na edino preostalo možnost za ponoven prevzem korit zakonodajne in izvršilne oblasti na Slovenskem slej kot prej morali začeti računati vsaj v Slovenski demokratski stranki. Po preštetih glasovih iz tujine so se namreč poslanske karte premešale kar v treh poslanskih skupinah, od katerih pa sta vsaj dve bistveni partnerici v pravzaprav katerikoli že koalicijski kombinaciji.

Čeprav se je prvi poslanski mandat v novomeški volilni enoti na listi Levice po malem že nasmihal Petru Dirnbeku iz Brežic, se je po preštetih glasovih iz tujine izkazalo, da bo novi poslanec Levice Primož Siter iz Trbovelj. In čeprav se je sprva v Stranki Alenke Bratušek, katere predsednica in kandidatka za kateroko koli že ministrsko mesto ostaja pred parlamentarnimi vrati, poslanski sedež obetal Jožefu Ribiču bo barve SAB v Državnem zboru zastopal Andrej Rajh. In čeprav je že vse kazalo, da bodo v Šmarjah pri Jelšah letos dvakrat volili župana, saj se je zdelo, da bo lokalni mandat in pooblastila za nacionalni mandat poslanca še pred jesenskimi lokalnimi volitvami zamenjal župan Martin Mikolič, bo namesto njega med poslanci Nove Slovenije Aleksander Reberšek iz Žalca.

Kljub temu da posplošeno politične stranke na Slovenskem res vse prepogosto povsem upravičeno dojemamo zgolj kot glasovalne stroje po ukazih strankarskih vrhušk, pa še zlasti na začetku vsakega državnozborskega mandata ni nepomembno ne kdo konkretno so posamezni poslanci in poslanke nove sestave Državnega zbora in nenazadnje ne tudi to, od kod pravzaprav so. Ne glede na to ali gre za koalicijske kombinatorike na Janševi desnici ali na samooklicani levi sredini oziroma kar levemu bloku prosto po ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću je končni volilni izid tak, da kakršna že koli koalicijska kombinatorika sama po sebi nujno vključuje tudi iskanje najšibkejšega člena.

Najprej gre za iskanje najšibkejšega člena med političnimi strankami. Bo popustil SMC in šel v koalicijo in Vlado s SDS, Novo Slovenijo in Slovensko nacionalno stranko? Bo namesto SNS popustila še Stranka Alenke Bratušek? Kaj bo Desus, če ostane brez Karla Erjavca? Si Nova Slovenija lahko privošči sodelovanje v levosredinski Vladi in ali lahko Marjan Šarec obuzda Levico? To so le nekatera ključna vprašanja, ki bodo še naprej begale povolilne analitike in koalicijske načrtovalce tako na levici kot na desnici domačih medijskih trobil  domnevno državotvornega diskurza. Toda tako to gre. Potem ko se bo izkazalo, kdo vse oziroma katere politične stranke pa so le pripravljene na te usodne in težke politične odločitve, po katerih edino lahko na Slovenskem še pridemo do vsaj na prvi pogled stabilne koalicije in Vlade brez novih predčasnih volitev, pa se bo pojavilo že naslednje usodno iskanje politično najšibkejših členov. Tako v Levici kot Stranki modernega centra ta čas še pač ne znajo odgovoriti, za koliko poslancev se bo osipala njihova poslanska skupina, če denimo SMC stopi v desno oziroma Janševo ali Levica v levo-sredinsko oziroma Šarčevo koalicijo in Vlado.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s povolilno matematiko kot iskanjem najšibkejših političnih členov tako med posameznimi strankami kot v Državni zbor izvoljenimi poslanci in poslankami v zobeh poskrbel Tomaž Z.