Rubež delodajalke države

Javne finance domače republike so vse večja luknja brez dna, pa kakorkoli že da se javno porabo lotita omejevati katerakoli že koalicija in Vlada. Tudi zadnja nova Vlada Alenke Bratušek sicer nadaljuje z že videnim nadaljnjim zategovanjem pasov javnih uslužbencev, katerih neposredni delodajalec je prav Republika Slovenija. Tako je vodja njenih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo ter predsednik Državljanske liste Gregor Virant sindikatom javnega sektorja, še naprej organiziranih v koordinacijo stavkovnih odborov, že predstavil nov paket varčevalnih ukrepov za dodatno nižanje mase za plače javnih uslužbencev, med katere sodijo slovenski uradniki, pedagoški in znanstveni delavci, policisti in cariniki, veterinarji in medicinsko ter drugo javno osebje. Hkrati pa je za dodaten javno finančni izziv in preizkušnjo za šele dobro ustoličeno koalicijo in vlado, če že ne že videnih obrazov pa gotovo že videnih populističnih političnih ukrepov, mandatarke Alenke Bratušek poskrbelo višje delovno in socialno sodišče, ki v kolektivno vodenih sporih posameznih sindikatov javnega sektorja razsoja, da je sicer prejšnja Vlada Janeza Janše kršila obstoječe in veljavne kolektivne pogodbe v delu, ki zadeva izplačilo lanskega regresa, in da mora nova Vlada Alenke Bratušek v imenu delodajalke države le tega vendarle izplačati v 30 dneh.

Vodja koordinacije stavkovnih odborov javnega sektorja Janez Posedi sicer ocenjuje, da bodo stališča posameznih stavkovnih odborov oziroma organov sindikatov o novem varčevalnem predlogu nove vlade Alenke Bratušek in njenega ministra za notranje zadeve in javno uprav o Gregorja Viranta okvirno znana do ponedeljka. Kakšna pa ta sicer bodo, pa je že moč razbrati iz denimo ocene sekretarja Sindikata državnih organov Slovenije Draga Ščernjaviča, ki je, da je vladni predlog brez potrebnih obrazložitev in utemeljitev ter da je od lani še naprej veljavna stavkovna zahteva, da se v maso za plače več ne posega.

Sodbo, da prejšnja Vlada, katere usodni del in posledično najšibkejši člen je bila tudi Državljanska lista Gregorja Viranta, je v imenu politično populističnega varčevanja in uravnoteženja javnih financ kršila obstoječo in s tem veljavno kolektivno pogodbo, je sicer včeraj prejel Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Tožbe zaradi neizplačanega regresa za leto 2012 pa je sicer vložilo več sindikatov, toda večinoma so še na prvi stopnji sodnega odločanja, na delovnem in socialnem sodišču. Po uspešno prebrodeni in zmagi na prvi stopnji zaradi pritožbe države na drugo še čakajo denimo Sindikat vojakov Slovenije ter oba policijska sindikata. Končno in pravnomočno zmago tudi že na drugi ter končni stopnji sodnega odločanja pa sta denimo že prejela SVIZ in Sindikat državnih organov Slovenije.

Državno pravobranilstvo, ki sicer po uradni dolžnosti zastopa delodajalko državo, je sicer na pravnomočno odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča vložilo zahtevo za revizijo, kar pa ne vpliva na pravnomočnost sodbe in dejstvo, da mora sedanja Vlada članom sindikata v 30 dneh izplačati razliko do polnega regresa, kot jim pripada z veljavno, a s strani prejšnje Vlade kršeno kolektivno pogodbo. Regres je sicer denarni znesek, ki enkrat letno pripada delavcu v delovnem razmerju. Delodajalec, torej tudi država, ga mora obvezno izplačati; višina regresa pa mora biti najmanj enaka višini minimalne plače, sama pravica do regresa pa je sicer vezana na pravico do letnega dopusta.

Ker tega denarja, kar od nekje sicer nima za vzeti tudi sedanja Vlada, sta se tako premierka Alenka Bratušek kot glavni vladni pogajalec in minister za notranje zadeve Gregor Virant zavzela, da bi se s koordinacijo stavkovnih odborov oziroma vsaj posameznimi sindikati javnega sektorja skušali dogovoriti o obročnem izplačilu oziroma odlogu izplačila, vsaj dokler ne bodo znani rezultati te famozne revizije pač samo po sebi očitnega kršenja veljavne kolektivne pogodbe. Kako zelo uspešna bo sicer ta taktika oziroma nova lekcija iz cenenega političnega populizma, s katerim uravnoteževanje javnih financ na plačah javnih uslužbencev nadaljuje tudi sedanja nova Vlada, so sicer ponovno demonstrirali iz Sindikata državnih organov Slovenije, iz katerega k izvršitvi sodbe pozivajo vse državne delodajalce, torej tudi občine in javne zavode. In ker se je kot prva zaenkrat odzvala le Mestna občina Ljubljana, ki bo svojim uslužbencem poračun za nazaj predvidoma poravnala s plačo v juniju, so v Sindikatu državnih organov že vložili tudi zahtevo za sodno izvršbo v primeru izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj, saj je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je prejšnja Vlada s poseganjem za nazaj ravnala nezakonito.

Veliki avtor reforme javnih financ, ki je sicer uzakonila to odpravljanje plačnih nesorazmerij, je sicer prav Gregor Virant iz časa prve Janševe Vlade, ki je tokrat ponovno na preizkušnji kot ponovno glavni vladni pogajalec in reformator državne javne porabe. Toda zategovanje pasov javnih uslužbencev in dodatno nižanje mase njihovih plač z nižanjem ali ukinjanjem raznoraznih do sedaj v skladu s kolektivnimi pogodbami veljavnih dodatkov samo po sebi pač ni reforma. Je zgolj in predvsem politično populistično varčevanje, s katerim si tudi ta Vlada predvsem kupuje čas. Denar za poravnavo neveljavno odvzetih plačnih nesorazmerij in regresov javnim uslužbencem bodo sindikati izterjali z izvršbami in posledičnim rubežem države. Toda tako to gre. Tudi Alenka Bratušek in njena četica ministrov in ministric bosta pogoltno luknjo državne blagajne poskušala zapolniti z razprodajo tisto malo še preostale državne srebrnine. Toda kot je že pred časi pribil dr. Jože Mencinger. Prodati je lahko, a kaj ko lahko to storiš samo enkrat. Sama luknja v javnih financah pa je le vsako leto večja.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s prihajajočim sindikalnim rubežem delodajalke države v zobeh poskrbel Tomaž Z.