Sistemska in sistematična korupcija

Mnenje, kolumna ali komentar
27. 11. 2013 - 15.00

Dogajanje in odzivi na odstop že nepreklicno bivšega ministra za zdravje Tomaža Gantarja ter na začetek predkazenske finančne preiskave premoženja, transakcij in na sorodnike prenesenega premoženja politično vse bolj pokojnega Ivana Janeza Janše ter letos septembra tudi dejansko preminulega Franca Zagožna potrjujejo, da je korupcija v državi Sloveniji tako sistemska kot sistematična. Kljub domnevno zgledno urejenim nadzornim mehanizmom so pravnomočne obsodbe zaradi korupcije še naprej izjemno redke, za zapahi namreč praviloma končajo samotni jezdeci kot so nekdanji sekretar Boris Šuštar in nekdanji poslanec in tržiški župan Pavle Rupar, katerih glavni greh pa ni koruptivnost sama po sebi, pač pa predvsem to, da so koruptivno ravnali na svojo roko in zunaj sistemske ter sistematične korupcije, na podlagi katere se razgrajuje državo vso njeno po-osamosvojitveno zgodovino.

Samostojna Slovenija tako ostaja talka kapitalsko-političnih sil, ki so se je polastile, in prav nič ne kaže, da bi se naj to v bližnji prihodnosti spremenilo, pa čeprav je po objavi nadzora premoženjskega stanja predsednikov parlamentarnih strank Komisije za preprečevanje korupcije kazalo, da bosta v imenu višjega cilja nadaljnjega sistemskega in sistematičnega plenjenja države na simbolnem tnalu domnevnega boja zoper korupciji politično žrtvovana vsaj predsednik SDS Ivan Janez Janša in zamrznjeni predsednik Pozitivne Slovenije ter še naprej tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Toda ker gre le za politična prvokategornika, do potankosti seznanjena z ozadjem sistemske in sistematične kraje javnega denarja in kapitalsko-političnega izčrpavanja države, Ivan Janez Janša ostaja glavni opozicijski pretendent za sestavo morebitne nove desne vlade, Zoran Janković pa ljubljanski župan in ponovni kandidat za predsednika Pozitivne Slovenije, pa kadarkoli že da bo ta silom prilike za nedoločen čas pred naslednje državnozborske volitve prestavljeni volilni kongres največje državnozborske stranke tega mandata.

Čeprav je odstop Tomaža Gantarja v tej in prejšnji Janševi vladi ministra za zdravje iz kvote DESUS presenetil, tega ni moč trditi za konkretne odzive nanj. Tako je tudi v aktualnem političnem mandatu lady Bratušek pač minister za notranje zadeve prepričan, da je korupcija v zdravstvu dejstvo in da je njen pregon prioriteta vseh represivnih organov, ki jim v tem mandatu Gregor Virant politično načeluje. Toda tudi to samo po sebi še ne pomeni, da bi se utegnili posamični kosi medicinske opreme, ki so drugod v evropski domovini za štirikrat cenejši, na Slovenskem utegnili v kratkem poceniti, saj gre za politično legalizirano kapitalsko ropanje javne zdravstvene blagajne. Ne glede na to, kako se politične koalicije in vlade menjajo pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti, krog dobaviteljev tudi do štirikrat dražje medicinske opreme, kot ta stane v neprimerljivo bogatejši Nemčiji, ostaja pri koritu slovenske zdravstvene blagajne.

Tako učinkovita in do potankosti razdelana sistematična in sistemska korupcija države pač ne more potekati brez konkretnega sodelovanja celotnega političnega razreda. Kot je pokazal tudi začetek finančne preiskave premoženja nepojasnjenega in organom pregona neznanega premoženja Ivana Janeza Janše in pokojnega Franca Zagožna, katerega računi na avstrijskih bankah potrjujejo, da je še za živega izdatno poskrbel za družinsko dediščino in naslednike, se v Sloveniji s pregonom korupcije še naprej spopadamo predvsem po načelu naših in vaših, kar sicer spet samo po sebi potrjuje, da plenjenje države poteka pravzaprav nemoteno, le da se enkrat nekoliko bolj okoristijo ene in drugič druge kapitalsko-politične sile. V zameno za molk ključnih akterjev prilastitve domače države pa je dovoljeno pravzaprav vse.

Kljub temu da ne zna ali noče pojasniti izvora kupov gotovine, ki sta jo na njegove bančne račune polagala brat in poslovnež s predvsem protokolarnimi darili za največja državna podjetja ter ženina sestrična, je prvi odziv Ivana Janeza Janše in njegovih oprod, le zakaj preiskujete Janšo in ne Jankovića ali pokojnega Matijo Mačka kot vedno primernega simbola nekdanjega rdečega režima. V tokratni epizodi boja za politično ohranitev Ivana Janeza Janše je tako dovoljeno vse: ponarejanje in objava dokumentov specializiranega tožilstva, zloraba funkcije predsednika državnozborske komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kot si jo je z obiskom pri direktorju kriminalistične policije na svojo roko privoščil SDS-ov Dragutin Mate, ter povsem odkrite laži in zavajanja.

Dokument o začetku finančne preiskave, ki naj bi ga v nedeljo v roke dobil Ivan Janez Janša, v ponedeljek pa sta ga objavili strankarski trobili Demokracija in Politikis, je po navedbah specializiranega državnega tožilstva, od koder je bila finančna preiskava zoper Janšo in Zagožna ter pomagače tudi sprožena, vsaj v nekaterih delih ponaredek. Po besedah vojščaka Dragutina pa gre za dokument, ki je vsebinsko identičen originalu. Na glavni očitek tako specializiranega tožilstva kot pred dobrim letom dni tudi Komisije za preprečevanje korupcije, da preprosto ne zna ali noče pojasniti od kod mu premoženje, do katerega z uradno zavedenimi plačami in avtorskimi honorarji pač ni mogel priti, ta hladno odgovarja, da je prav vse navedeno pojasnil Davčni upravi. Če bi temu bilo sicer res tako, potem bi o tem le bili obveščeni, če ne vsi mi, pa vsaj v drugih inštitucijah pregona, zato nam preostane le še počakati tudi na demanti še iz same Davčne uprave.

Toda tako to gre. V imenu političnega preživetja nadaljnjega kapitalskega plenjenja države in kapitalsko-politične kaste, ki se s sistemsko in sistematično korupcijo na Slovenskem okorišča, so opravičena in dovoljena prav vsa sredstva. Korupcija v Sloveniji je realnost tranzicije in sistematičnega podcenjevanja pravne države, kot je decembra 2011 zapisal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič. Toda to bo tudi ostala, dokler bodo sistematično in sistemsko plenjenje države še naprej z blagoslovom domačih volivcev podpirali in vzdrževali kar eni in isti politični obrazi.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s sistematično in sistemsko korupcijo v državi Sloveniji v zobeh poskrbel Tomaž Z.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.