Socialno pravična revščina

Medtem ko je predsednica vlade Alenka Bratušek javno brez dlake na jeziku zatrdila, da je snovalce predloga proračuna za prihodnji dve leti, s katerim so se zaenkrat še brez kakršne koli vsebinske razprave včeraj seznanili poslanke in poslanci Državnega zbora, vodil kriterij socialne pravičnosti, je hkrati v javnosti odjeknilo, da v teh dneh v državo prihaja še zadnja tretjina letošnje pomoči v obliki hrane iz intervencijskih zalog Evropske unije, ki jo socialno najbolj ogroženim razdeljujeta Karitas In Rdeči križ Slovenije. Kljub temu da je pomoč v hrani na Slovenskem še kako potrebna in iskana, konkretnosti sprememb na ravni EU pa še niso znane, je Evropska komisija za naslednje finančno obdobje 2014-2020 že predlagala vzpostavitev sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim, za katerega naj bi zagotovila 2,5 milijarde evrov skupnega evropskega denarja. Ukrep pomoči v hrani za najbolj ranljive osebe je bil sicer vzpostavljen leta 1987 v okviru skupne kmetijske politike EU, in sicer z namenom uporabe kmetijskih presežkov, ki bi jih drugače morali skladiščiti ali uničiti. V Sloveniji pa je revnim vsaj nekoliko lajšal življenje od leta 2006.

Tako kot dejstva, da je tudi na Slovenskem vse več revnih in pomoči celo v hrani potrebnih ljudi, se sicer kaj posebej ne skriva več niti dejstva, da Slovenija pravzaprav ni več samostojna in suverena država. Najprej to dokazujejo številke ljudi, ki so bili v obdobju 2006-2013 primorani poiskati pomoč v hrani, ki jo je z namenom uporabe kmetijskih presežkov do letos zagotavljala EU. Država, ki ne zmore sama poskrbeti za lastne reveže in v kateri je ta pomoč odvisna od dotacij oziroma kmetijskih presežkov iz evropske tujine, je lahko le pol suverena država.

Da je tisočletni sen slovenskega naroda o samostojni in suvereni državi z vstopom v evropske politične in monetarne povezave izpuhtel neznano kam in da vanj verjamejo le še najbolj nepopravljivi nacional-optimisti, je na Slovenskem vsak dan bolj razvidno tudi iz preostalega tekočega dogajanja. Lokalno aktualno politično vodstvo je sicer skupaj spravilo bojda da koalicijsko usklajen predlog proračuna za prihodnji dve leti, ki po besedah predlagateljev bremeni socialno pravično, in sicer bolj tiste, ki imajo več in več trošijo. Kar bi sicer v normalno suvereni državi pomenilo, da je njegova koalicijska uveljavitev glede na zagotovljeno parlamentarno večino pravzaprav zgolj še stvar formalne procedure, pa čeprav glavni dve neznanki proračunskega predloga za prihodnji dve leti ostajata neznana vsota, ki jo bo po državi od lastnikov nepremičnin pobral zaenkrat še neusklajeni davek na nepremičnine, in vsota, koliko javnega davkoplačevalskega denarja bo zahtevala sanacija politično bankrotiranega bančnega sistema.

Toda potrditev predloga proračuna za prihodnji dve leti, kljub političnemu soglasju koalicije voljnih, da na svojih položajih pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti počakajo na konec tega državnozborskega mandata, le ni tako samoumevna, saj bo slovenski proračun tokrat deležen še posebno skrbne pozornosti Evropske komisije. Za članice območja evra in potemtakem tudi Slovenijo namreč od letošnjega maja velja strožji nadzor nad proračuni, še posebej za tiste, ki so tako kot Slovenija že v postopku zaradi presežnega javno-finančnega primanjkljaja, ker kršijo pakt o stabilnosti in rasti. Zadnjo besedo o ustreznosti izenačevanja zgolj še formalno slovenskih javno-finančnih prihodkov in odhodkov bo tako imel general štab iz Bruslja, ki lahko vlado že do 15. oktobra pozove k popravkom.

Kljub temu da so številni v državi prepričani, da je predlog proračuna za prihodnji dve leti nerealen in da gospodarje iz Bruslja vodijo špekulantski interesi privatnega kapitala, ki želi preko gospodarske in politične krize poceni priti do preostankov državne srebrnine, zaenkrat še ni znano, kako bodo v Bruslju konkretno ocenili proračunsko domačo nalogo vlade in koalicije Alenke Bratušek. Že vnaprej jasni neznanki, izplen davka na nepremičnine in neznana vsota za sanacijo bančnega sistema, pa tudi vedno vnaprej negotova predpostavka, da se bo v proračun nakapljalo več z bolj učinkovitim bojem proti sivi ekonomiji, sicer dajo slutiti, da bo ta ocena težko vsaj dobra, pa če Slovenija bo ali ne bo evropski poskusni zajček na področju sanacije bančnega sistema.

Lady Bratušek je sicer zagotovila, da na to, da Slovenija je poskusni zajček evro območja, ne pristaja, toda to pač ni več stvar odločitev, ki lahko zrastejo na domačemu političnemu zelniku. Glede na to, da je bilo po podatkih kmetijskega ministrstva, ki pri tem sodeluje z ministrstvom za delo, lani in letos v okviru programa intervencijskih zalog EU v Sloveniji razdeljenih za po 2,5 milijona evrov hrane, je domača politična realnost predvsem to, da bi bilo brez evropskih korenčkov in ostalih presežkov hrane še bolj lačna četrtina prebivalstva na Slovenskem.

Toda tudi v prihodnje za lačne na Slovenskem ne bo iz proračunskih sredstev in v imenu socialne pravičnosti poskrbela sama domača država, pač pa se bo tudi domačo revščino lajšalo s sredstvi sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Lani je Rdeči Križ Slovenije s paketi hrane in drugih nujnih potrebščin pomagal 150.186 socialno ogroženim, Slovenska karitas pa 120.000 socialno ogroženim ljudem. Toda tako to gre. Ne glede na kriterij socialne pravičnosti, ki jih je vodil pri sestavljanju predloga proračuna za prihodnji dve leti, bosta tudi vlada in koalicija Alenke Bratušek slej kot prej morala spoznati, da dodatni proračunski prilivi na hrbtih vse bolj lačnih ljudi le niso tako zelo samoumevni in predvidljivi.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s socialno pravično revščino po slovensko v zobeh poskrbel Tomaž Z.