Ustavna strankokracija

Ustavno sodišče Republike Slovenije bo danes obravnavalo in odločalo o kar treh pobudah za oceno ustavnosti odloka o sicer že izvršeni razpustitvi državnega zbora in razpisu ponovnih predčasnih državnozborskih volitev na nedeljo 13. julija. Ocene, da so časovni roki za tokratne parlamentarne volitve sredi poletja neustavni, so na Ustavno sodišče poslali Krščanski socialisti Slovenije in društvo Davkoplačevalci se ne damo, skupina državljanov s prvopodpisano Spomenko Hribar in podporo zunajparlamentarne stranke Solidarnost ter tednika Mladina ter tudi samotni jezdec tega parlamentarnega mandata in nepovezani poslanec, ki mu ni uspelo s predlogom dr. Dušana Radonjiča za mandatarja, Ivan Vogrin. Ustavno sodišče bo sicer na mizi imelo tudi ustavno pritožbo na zaporno kazen pravnomočno obsojenega predsednika SDS Ivana Janeza Janšo in če bi se utegnilo primeriti, da danes o vseh zadevah odloči negativno, bi to pomenilo, da se volilna kampanja začenja v petek in da je samo še do naslednje srede čas za vložitev list kandidatk in kandidatov na ponovnih predčasnih volitvah, ki jih bo v tem primeru Janša pričakal v zaporu na Dobu.

Toda ne glede na to, da bo morda šele danes dokončno jasno, ali so volitve in predvolilna kampanja sredi poletja ustavno dopustni ter ali se potemtakem uradna predvolilna kampanja res bo pričela že ta petek, v domačem sicer že razpuščenem Državnem zboru predvolilna kampanja že vsekakor poteka in bo potekala dokler ne bo stavbo na Šubičevi zapustil še zadnji poslanec ali poslanka aktualnega in ponovno predčasno zaključenega državnozborskega mandata. Tako v že tudi uradno razpuščenemu Državnemu zboru operirajo predvsem z novimi in novimi zahtevami po vnaprej na večurno brezplodno besedičenje obsojenimi izrednimi sejami. Tako so slovenski parlamentarci tega mandata, ki se bodo poslanskih foteljev očitno oklepali do zadnjega političnega daha, danes pričeli z drugo dvodnevno izredno sejo, na kateri bodo največ časa, kar osem ur in pol, v neposrednem televizijskem prenosu ponovno na zahtevo ta ćas največje parlamentarne stranke SDS besedno slamo v prazno mleli o dinamiki črpanja evropskih sredstev za tekoče izvajanje okoljskih projektov, predvsem regijskih centrov za ravnanje z odpadki.

Kljub uram in uram vnaprej predvidenega besedičenja v prazno pa bodo uradno razpuščeni poslanci in poslanke vendarle odločali tudi o nekaterih vsebinskih zakonskih predlogih vlade zgolj še za tekoče posle, ki pa predvsem potrjujejo, da je demokratična oblast tudi na Slovenskem last obstoječe nomenklature domačih političnih strank. Tako bo na dnevnem redu tudi novela zakona o politični strankah, ki jo je vlada Alenke Bratušek sprejela na zadnji seji, ko je še imela polna pooblastila, in s katero bi naj pregledneje in jasneje opredelili višino sredstev, ki jih lahko posamezna v državni zbor uvrščena politična stranka prejme od dodatka za strokovno pomoč, omejila pa naj bi se tudi višina donacije, ki jih posameznim strankam v predvolilnih kampanjah lahko namenijo posamezne fizične osebe.

Toda ker je prvo koalicijsko Zavezništvo Alenke Bratušek še kot članice Pozitivne Slovenije že stvar novejše politične zgodovine, drugo Zavezništvo pa se bo šele moralo dokazati prav na prihajajočih predčasnih volitvah, je vse bolj jasno, da je vse bolj del zgodovine tudi vladna novela zakona o političnih strankah, saj so jo sicer na pristojnem odboru Državnega zbora za notranje zadeve potrdili, a hkrati sprejeli tudi pet svojih dopolnil, ki pa po mnenju državne sekretarke na notranjem ministrstvu v novelo vnašajo vsebinska neskladja. Poslanke in poslanci Odbora za notranje zadeve tako seveda niso nasprotovali določilom, s katerimi lahko posamezna stranka poleg sredstev, ki ji pripadajo na podlagi volilnega izida, pridobi tudi do 50 odstotkov dodatnih sredstev, ki jih Državni zbor določi v svojem finančnem načrtu za dodatno strokovno pomoč. So pa poslanci in poslanke tudi uradno razpuščenega Državnega zbora z dopolnili poskrbeli, da bodo globe za kršenje zakona o političnih strankah in torej za politične stranke manjše od predlaganih, prav tako pa so z dopolnilom določili, da je najvišji še dovoljeni znesek gotovinskega prispevka za posamezno stranko od posamezne fizične osebe 420 evrov in ne zgolj 50,00 evrov, kot je že bivši koaliciji AB predlagala Vlada AB.

Prav tako bo danes po seji Državnega sveta znano, ali se bodo s pobudo za presojo ustavnosti razpisanih predčasnih volitev na Ustavno sodišče obrnili še iz Državnega sveta. Toda medtem ko se še ne ve, ali bo Ustavno sodišče izvedbo predčasnih volitev 13. julija letos dovolilo, je že jasno, da nas že v kratkem čakajo nove izredne seje Državnega zbora. Na zahtevo Komisije za nadzor financ bodo poslanke in poslanci zgolj za lastno samopromocijo besede v prazno otresali še na temo stabilizacije javnih financ in odprave presežnega javnega dolga. Dovolj poslanskih podpisov za obravnavo in razpravo, ne pa tudi veljavo, pa sta za sklic izredne seje, na kateri bi sicer brez pravih možnosti na uspeh obravnavali njuni noveli zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb, zbrali tudi Nova Slovenija in SLS, vse do dokončnega izteka tega državnozborskega mandata pa bo takih vnaprej na neuspeh obsojenih pobud in zahtev gotovo še nekaj.

Toda financiranje političnih strank, ki si ga sami po svoje in za svoje potrebe odrejajo kar vsakokratni poslanci in poslanke Državnega zbora, ni edini dokaz, kako zelo se je na Slovenskem namesto ustavne demokracije ukoreninila ustavna strankokracija. Tako morebitni nestrankarski kandidati kot predstavniki bolj ali manj novih političnih strank na Slovenskem, ki se bodo za prestop parlamentarnega praga potegovale prvič, lahko to ugotovijo tudi po preostalih pravno-formalnh okvirjih, ki določajo, pod kakšnimi pogoji se lahko posamezniki in nove stranke odpravijo na volitve. Brez ustanovitve stranke se po denimo zakonu o volitvah v Državni zbor lahko na ravni celotne države potegujejo le liste, ki bodo do naslednje srede, kot zadnjega roka za vložitev kandidatnih list, če bodo predčasne volitve res 13. julija, po vsakem od osmih volilnih okrožij zbrale najmanj 1000 podpisov. Če listo neparlamentarne stranke v posamezni enoti določijo člani stranke s stalnim bivališčem v volilni enoti, potrebujejo le še podpise najmanj 50-ih volivcev, ki imajo stalno prebivališče v posamezni volilni enoti, če pa posamezna neparlamentarna stranka v posamezni volilni enoti nima dovolj članov za na listo, pa mora listo podkrepiti s 100 podpisi volivcev. Toda tako to gre. V primeru parlamentarnih strank teh dodatnih omejitev in terenskega zbiranja podpisov ni. Za vložitev list v vseh volilnih enotah prosto po domači zakonodaji zadoščajo zgolj 3 poslanski podpisi, kar bo tudi na teh predčasnih volitvah ostalo v veljavi, ne glede na to, kako se bo o ustavnosti razpisanih volitev na koncu izreklo Ustavno sodišče.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z ustavno strankokracijo, ki je v slovenski državi izpodrinila demokratično republiko, v zobeh poskrbel Tomaž Z, ki se na tem mestu za neresnične navedbe v prejšnje tedenskem N-euro momentu z naslovom Kako nove so nove politične stranke še dodatno opravičujem Žigi Vavpotiču in v celoti navajam posredovani popravek iz dne 5. 6. 2014: “Navedba, da sem bil študentski funkcionar ne drži. Bil sem svetovalec predsedstva in to ne samo Ani Pleško, temveč kar trem predsedstvom po vrsti, kar govori o mojih kompetencah za to mesto. Ne drži navedba, da sem direktor Zavoda Ypsilon. Nikoli nisem bil direktor Zavoda Ypsilon, bil sem strokovni direktor Zavoda Ypsilon, s te funkcije sem odstopil s 1.6.2014. Prav tako ne drži navedba, da sem član stranke Mira Cerarja. Prof. dr. Mira Cerarja cenim kot posameznika, vendar nisem član njegove stranke. Konec navedka.