Vlada brez večine ne vlada

Mnenje, kolumna ali komentar
22. 9. 2021 - 16.00

Danes je za Janeza Janšo osebno in njegove osebne stratege obvladovanja volilnega telesa in javnih financ komaj 30 let stare, a že tako izropane države, kot smo jim bili do sedaj lahko priča med tem na volitvah pač ne priborjenem mandatu aktualne koalicije in vlade strank SDS, SMC in Nove Slovenije s povsem politično oportuno podporo poslancev SNS in DeSUS, slab dan, saj se je nenazadnje na glasovalno bojnem polju velike razpravne dvorane državnega zbora kar dvakrat izkazalo, da se je politična formula, ki je Janezu Janši osebno in njegovim osebnim strategom pa tudi mladcem iz hočemo postati kot SDS politično orientirane Nove Slovenije ter preostalim na politično pozabo, če že ne tudi na kazenski sodni pregon obsojenim likom iz Stranke modernega centra, v kateri, ker je ime Povežimo Slovenijo že zavzeto, še razmišljajo, kako bi se za potrebe vse bolj prihajajočih državnozborskih volitev preimenovali in preoblikovali, zagotavljala tesno, ampak vendarle do sedaj kolikor tolikor zanesljivo parlamentarno večino, vendarle in naposled izpela. Potem ko je bilo še vse super in krasno in nadvse običajno, kot pač še en dan na glasovanjih v državnem zboru, saj je bila kljub pikrim pripombam opozicije s 50 glasovi za in nobenim proti sprejeta zakonska podlaga za zamik uvedbe elektronskega cestninjenja, s kar plebiscitarno večino 87 glasov za in zgolj enim samim proti, pa je bila potrjena novela zakona o zaščiti živali, sta brez parlamentarne večine ostala dva vladna predloga. Najprej jo je kratko z rezultatom 44 za in 44 proti potegnila novela zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. Potem pa je bila še s 43 glasovi za in 44 proti zavrnjena novela zakona o varstvu javnega reda in miru ter z njo sprva zgolj za obrambo nosilcev izvršne, zakonodajne in sodne oblasti predlagane drakonske globe za nedostojno vedenje v navzočnosti pristojne uradne osebe.

V ospredju žarometov in pozornosti današnje državnozborske seje naj bi sicer glede na napovedi bil predlog zakona o debirokratizaciji, ki ga je vlada z namenom poenostavitve življenja državljanom in poslovanja podjetjem pripravila že spomladi, a so poslanci danes prejeli novo besedilo brez socialne kapice, ki ga je vlada sprejela šele ta ponedeljek, in se zato zakonodajni postopek začenja na novo in ga poslanke in poslanci danes tako sploh niso in ne bodo še obravnavali. Tudi sicer pet ur trajajočo razpravo o noveli zakona o varstvu javnega reda in miru ter tako imenovanem verbalnem deliktu oziroma ne prav natančno opredeljenemu nedostojnemu vedenju do skupine ali posameznika, o katerem je bilo daleč največ govora, so predstavniki zakonodajne oblasti opravili že včeraj. Zares pa ni nihče pričakoval, da se bo zapletlo že pri potrjevanju novele Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, saj je nenazadnje vse kazalo na rutinsko ponovljeno glasovanje, ki so ga z vetom zavrnili drugorazredni predstavniki zakonodajne oblasti iz državnega sveta, in ki je nenazadnje že ob prvotni potrditvi dosegla politično podporo in v drugo potrebno absolutno večino 46 glasov za in zgolj 28 proti. A se je izkazalo, da so si nekateri poslanci ne glede na srce parajoča opozorila državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Ignacije Fridl Jarc, da bo za Slovenijo kazen zaradi neprenosa evropske direktive, preprosto premislili in v drugo glasovali proti.

Tako kot ob prvem glasovanju julija so novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki po mnenju Branimirja Štruklja, predsednika komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je sicer državnemu svetu predlagala veto, prinaša le dodatno nesorazmerno obdavčitev slovenskih izdajateljev in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, kar pomeni diskriminatorno oziroma neenako obravnavo, so novelo podprli vsi navzoči poslanci SDS, NSi, SMC, SNS, vladni poslanec iz poslanske skupine DeSUS Robert Polnar in poslanca narodnih skupnosti. Predlogu so tudi tokrat nasprotovali v opozicijskih SD, LMŠ, Levica, SAB in skupini nepovezanih poslancev, medtem ko so se ob prvem glasovanju nekateri poslanci SD, SAB in nepovezanih vzdržali. Res neenotno pa so po dolgem času danes glasovali v DeSUS, iz katere te dni še naprej iz osebnih razlogov tako v državnem zboru kot organih stranke manjka vodja poslanske skupine in dolgoletni poslanec Franc Jurša, saj sta še preostala dva poslanca, Ivan Hršak in Branko Simonovič, tokrat sprejemu novele nasprotovala, medtem ko sta prvič še glasovala za. Kar pa je ob navzočnosti 88 poslank in poslancev, ob Jurši je bil odsoten še Soniboj Knežak iz sicer opozicijskih Socialnih demokratov, zadostovalo za neodločen izzid oziroma nepotrditev novele s 44 poslanskimi glasovi za in 44 proti.

Da se nekaj dogaja oziroma da sta trenutno politično še aktivna poslanca DeSUS Ivan Hršak in Branko Simonovič revidirala lastna stališča oziroma jih spremenila vsaj tik pred jutrišnjim odločanjem izvršnega odbora in sveta stranke DeSUS, med drugim tudi o predlogih za izključitve poslancev iz stranke, na listah katere so le prišli do državnega zbora, za kar se med drugim zavzema tudi, kot kaže, ponovno bolj začasni predsednik Ljubo Jasnič, pa se je ponovno potrdilo še ob glasovanju o noveli Zakona o varstvu javnega reda in miru, kjer pa se je za razliko od podpornika vlade in predloga ministrstva za notranje zadeve oziroma po besedah navzočega sekretarja Franca Kanglerja kar same policije ter kolega iz madžarske narodnosti Ferenca Horvatha poslanec italijanske narodnosti Felice Žiže odločil glasovanja vzdržati. S tem pa črno na belem poskrbeti, da se je glasovanje o noveli zakona varstvu javnega reda in miru kot tudi na naših tleh že videnega političnega orodja za povečanje policijsko-mestnoredarstvene represije, končalo z izzidom 43 glasov za in 44 proti, kar je več kot dovolj očitno in jasno politično sporočilo, da sta tretja koalicija in vlada Janeza Janše pravkar ostali brez lastne državnozborske večine. Toda tako to gre. Ne glede na to, katera struja bo prevladala ali kako konkretno se bodo politični seniorji lotili reševanja nekoliko in po toliko desetletjih v tem enem samem mandatu pa vendarle propadle upokojenske stranke kot neke vrste interesne stalnice v državnem zboru in tako v samooklicano levih kot na političnem terenu preverjeno desno-populističnih vladah Janeza Janše, ne gre pri zadnjem revidiranju političnih stališč poslancev Ivana Hrščaka in Branka Simonoviča za nič kaj posebno novega ali revolucionarnega, saj to ni prva vladna barka, ki jo je v novejši politični zgodovini prva ali med prvimi zapustila DeSUS. Kaže pa, da smo stopili v obdobje delno opravilne izvršne veje oblasti, tako rekoč v obdobje brezvladja, saj vlada brez večine ne vlada, in najbolj nemogočih poslanskih povezav in koalicij ob posameznih predvolilnim potrebam namenjenih zakonodajnih predlogih, ki pa bo trajalo do naslednjih izrednih ali pač rednih parlamentarnih volitev.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z današnjim neuspehom novel zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah in zakona o varstvu javnega reda in miru ter dejstvom da vlada brez večine ne vlada v zobeh poskrbel Tomaž Z.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.