Religija kot orožje sprave

Prihodnjo sredo bo minilo šest mesecev od začetka ruske invazije na Ukrajino, v kateri je po različnih ocenah do zdaj umrlo okrog dvajset tisoč ukrajinskih vojakov in skoraj trideset tisoč civilistov. Ruska vojska je v tem času zavzela večino vzhodnih območij regij Doneck in Lugansk ter južnih območij regij Zaporižije in Herson. Najbolj srditi boji trenutno potekajo pred mestom Mikolajiv ob izlivu reke Pivdenji Buh. Zahodne sankcije so se pri zaustavljanju ruskega vojaškega stroja do zdaj izkazale za neuspešne, Rusija pa se gospodarsko in geopolitično vse bolj zbližuje z Afriko, Azijo in Latinsko Ameriko.

Politika / Kultivator

Divide et Impera

Ukrajinsko-ruski odnosi skozi mini shizme pravoslavne cerkve

Miha Poredoš

 / 19. 10. 2018

V prvem od dveh pogovorov z doc. dr. Simonom Malmenvallom, predavateljem na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ter Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu, smo orisali kulturno-zgodovinske dejavnike, ki so ukrajinski narod vzpostavili v etnično-nacionalni opoziciji ruskemu narodu, ter predstavili vlogo, ki jo je pri tem igrala pravoslavna cerkev kot pomembna družbena in duhovna sila. Zanimalo nas je tudi, kako je rusko-ukrajinska vojna zaostrila odnose med Ukrajinsko pravoslavno cerkvijo (moskovskega patriarhata), Pravoslavno cerkvijo Ukrajine (kijevskega patriarhata) in Rusko pravoslavno cerkvijo ter kakšen ideološki, družben in političen vpliv imajo tri cerkve v rusko-ukrajinski vojni.

V podlagi smo poslušali Simfonijo v A molu, ukrajinskega skladatelja Mihaila Kalačevskega, v izvedbi Simfoničnega orkestra sovjetske socialistične republike Ukrajine in pod taktirko dirigenta Natana Rahlina.