S teroristi se ne pogajamo

Slovar slovenskega knjižnega jezika terorizem definira kot, citiramo: “uporaba velikega nasilja, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim se hoče doseči, da se kdo boji // uporaba nasilja, nasilnega ravnanja, s katerim se hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi.”

108. člen Kazenskega zakonika za terorizem pravi sledeče: “Kdor z namenom, da bi uničil ali hudo ogrozil ustavne, gospodarske, socialne ali politične temelje Republike Slovenije ali druge države ali mednarodne organizacije, da bi hudo zastrašil prebivalstvo oziroma da bi prisilil vlado Republike Slovenije ali druge države ali mednarodno organizacijo, da nekaj stori ali opusti, stori ali grozi, da bo storil, eno ali več od naslednjih dejanj … ” Zakonik nadalje našteje dejanja od ugrabitve prek proizvodnje kemičnega orožja do široko postavljenega napada na življenje in telo ali na človekove pravice in svoboščine.

Členi, ki se ukvarjajo z grožnjo terorizma, so bili v minulem letu v skladu z vseevropsko paranojo razširjeni tako, da je po novem zagrožena visoka kazen tudi za ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj in pa tudi za potovanje v tujino z namenom terorizma. Pri slednjem se zdi, da je namenjeno predvsem primerom, ko so posamezniki iz EU potovali v Sirijo in drugod, prvo obsodbo s takšno obtožnico pa smo dobili kar v Kopru.

Loris Brljafa, 22-letni hrvaški državljan iz Poreča, je bil julija letos obsojen na tri leta in dva meseca zaporni kazni na koprskem okrožnem sodišču. S tožilstvom je podpisal sporazum o priznanju krivde.

Brljafa je bil 25. januarja letos pridržan na mejnem prehodu Dragonja, potem ko so policisti v njegovi torbi našli kuhinjski nož, pod njegovim sedežem pa odkrili napravo, ki je bila videti kot samomorilski pas. Prehod je bil ob odkritju naprave evakuiran in zaprt, vpoklicani pa so bili pripadniki protibombne zaščite. Ti so kaj kmalu po prihodu ugotovili, da ne gre za eksploziv, pač pa za prazne pločevinke, zlepljene skupaj s selotejpom in eno vrvico. Brljafa je ob aretaciji dejal, da je potoval v Ljubljano z namenom, da bi z razkritjem pasu povzročil paniko in dosegel, da bi ga policisti ustrelili.

Sprva je bil pridržani označen za neprištevnega, komisija izvedencev pa je nato preglasovala to mnenje s prepričanjem, da se je Brljafa zavedal svojih dejanj. V hišni preiskavi na Hrvaškem so odkrili, da je obtoženi prešel na islamsko vero in na spletu obiskoval razne strani, povezane z Islamsko državo in Al Kajdo, dejanskih kontaktov s komerkoli iz teh organizacij pa niso našli.

Tudi na sojenju, kakor ob pridržanju, se Brljafa ni upiral in je dejal, da je naredil veliko neumnost. Sodnik je ob izreku sodbe Brljafi sporočil, citiramo: “Potreben bo drugačen način življenja. Tudi vaši starši pričakujejo spremembo ... Mladi ste, življenje je pred vami.” Konec citata. Predlog odvetnika, da za olajševalne okoliščine upošteva očitno osebno stisko mladeniča in dejstvo, da le-ta ni imel predhodnih težav z zakonom, je naletel na gluha ušesa. Nenazadnje je tožilec sam posredno priznal, da je Brljafa bolan. Citiramo: “Želim si, da bi izkoristil možnosti za zdravljenje, ki mu jih nudi Slovenija.”

38 mesecev zapora in izgon iz države za zločin, ki bi v najhujšem primeru, če je grožnjam obsojenega sploh verjeti, rezultiral v smrti posameznika samega. 38 mesecev zapora za lažni samomorilski pas očitno mentalno labilnega posameznika. Vse absurdnosti iz Združenih držav Amerike uvoženega boja proti terorizmu prihajajo tudi v naše konce. Tako kot so naši varnostni organi in zakoniki v preteklosti slepo prevzeli zgrešeno logiko vojne proti drogam, se vzorec ponavlja s to neskončno globalno vojno.

Brljafa je prva žrtev razširjenega pojmovanja terorizma v Sloveniji, ki vstopa v evropsko pravno prakso. S trenutno prakso bi bržkone še višja kazen doletela tudi Josipa Zagajskega, ki je bil pred devetimi leti obsojen na 11-letno zaporno kazen. Zagajski, takrat 60-letni veteran vojne za Hrvaško, je bil na mejnem prehodu Dobova pridržan, potem ko je ob rutinskem pregledu grozil z razstrelitvijo ene od petih granat, ki jih je imel pri sebi. Ob pridržanju je Zagajski povedal, da so bile granate namenjene predsedniku Borutu Pahorju, na sojenju pa se je branil z molkom. Mnenje izvedenca Slavka Ziherla, da je bil obtoženi priseben, je tudi takrat prevladalo nad dejstvom, da gre za 90-odstotnega invalida in vojnega veterana bitke za Vukovar ter nekdanjega vojnega ujetnika, ki se je več let naknadno tudi zdravil v psihiatrični bolnici Vrapče pri Zagrebu. Zagajski je bil obsojen na podlagi obtožnice, ki mu je očitala transport orožja, preprečevanje postopka uradni osebi in načrtovanje terorizma. Zagajski se je lansko leto po dveh tretjinah odslužene kazni vrnil na Hrvaško.

Kako bi primer Tomija Sluge izgledal s trenutno zakonodajo? Ta je nekaj mesecev pred 11. septembrom 2001, zgrožen nad odločitvijo takratnega predsednika Georga Busha, da ZDA ne bodo podpisale kjotskega podnebnega sporazuma, na elektronski naslov Bele hiše poslal sporočilo: "Rešite Zemljo, vi tepci, ubili vas bomo v Ljubljani. Dobrodošli!"

Ker je to sporočilo prispelo v Washington D. C. le nekaj tednov pred srečanjem Bush-Putin v Sloveniji, si je Sluga s tem sporočilom prislužil obisk policije na dom in štirimesečno pogojno kazen. Ta je bila sicer nato razveljavljena, saj so sodniki razumno prišli do sklepa, da Sluga ni res ogrožal tujega državnika. Vprašanje je, ali bi tudi v trenutni klimi in z aktualno zakonodajo bilo Slugi to dejanje oproščeno.