Ukrajinski demokratični eksperiment

Ukrajinski demokratični eksperiment

Aktualno-politična novica
24. 10. 2014 - 15.00

V Ukrajini se glede na neuradne izide parlamentarnih volitev lahko govori o nadaljevanju obstoječe oblasti, ki je na za nekatere bolj, za druge manj sporen način prišla na oblast v prvi polovici letošnjega leta. Končni rezultati bodo znani 30. oktobra, vendar se lahko že sedaj vidi približno razmerje sil v parlamentu. Med sabo bolj ali manj izenačeni sta stranki predsednika Porošenka in premiera Jatsenjuka, ki se gibljeta okrog 20 odstotkov glasov. V parlament se bosta prav tako uvrstili vsaj dve radikalni stranki - “Radikalna stranka Olega Ljaška” ter stranka “Očetnjava”, ki jo vodi Julija Timošenko. V opoziciji bo najverjetneje le Stranka opozicijskega bloka, saj ukrajinska komunistična partija prvič po letu 1991 ni presegla volilnega praga. Isto, kar lahko sicer smatramo za pozitiven razvoj, da volilnega praga ne bosta presegli dve desni radikalni stranki, natančneje Svoboda in Desni sektor. Predvsem slednje morda nakazuje na dejstvo, da so Ukrajinci vsaj delno naveličani ekstremistične retorike in z njo povezanega udejstvovanja na vzhodu.

Seveda se lahko glede na stanje v državi govori o več problematičnih aspektih med samimi volitvami. Člani opozicijskih strank so se večkrat znašli v smetnjakih, kamor so jih s prisilo zanesle ljudske množice, seveda pod zastavami radikalnejših strank. Obenem se je odvilo več fizičnih napadov na člane opozicije. Duhu polnjenja smetnjakov je dvakrat sledil tudi postrevolucijski ukrajinski parlament. Aprilski zakon je utanovil posebno komisijo, ki je pregledovala delo sodnikov, ki so obravnavali primere tako imenovanih euromaidanskih aktivistov. Kritike takratnega zakona so govorile o političnem vplivu na sodstvo. Porošenko pa je 9. oktobra sprejel nov lustracijski  zakon, ki ga bo moral potrditi novi parlament. Z dotičnim se namerava očistiti državne urade od vseh, ki so vsaj eno leto delovali pod oblastjo odstranjenega predsednika Janukoviča. Mejnik enega leta je posledica dejstva, da je tudi predsednik Porošenko deloval pod odstranjenim Janukovičem, vendar malo manj kot eno leto.

Ob zelo verjetni potrditvi novega vala lustracije se bo iz javnih služb odstranilo ter za deset let prepovedalo zaposlitev v javnem sektorju več kot milijon uradnikom. Čistka bo zajela tudi vojaške in policijske urade ter vse, ki so delovali znotraj komunistične partije in obveščevalnih služb še v času Svojetske unije. Novi zakon bo vplival tudi na sodstvo, kjer bo petletna prepoved dela doletela sodnike, ki so obsodili evromaidanske udeležence.

Najnovejše ukrajinske volitve so torej bolj kot karkoli utrjevanje nove oblasti in konsolidacija politične sfere. V vsakem primeru je treba upati, da bo manko radikalnih elementov v parlamentu botroval mirni razrešitvi težav na vzhodu Ukrajine. Znak možne razrešitve je tudi priznanje ukrajinskih volitev s strani Ruske federacije. Situacija je še vedno zapletena, saj so sedaj vzhodni federalisti napovedali svoje volitve. Vzhodni deli izven kontrole kijevske vojske se namreč niso udeležili volitev. Dodatna prepreka pa je ekonomsko stanje v državi, saj se Ukrajina giblje na robu gospodarskega zloma, ki lahko odpre celoten nabor svežih problemov. Ukrajina namreč od Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada pričakuje več kot eno milijardo dolarjev pomoči. Bodoče stanje stabilnosti torej še ni zagotovljeno, na poti naprej je namreč veliko prepadov.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.