4. kongres Pozitivne Slovenije

Oddaja

Redkokdaj pred kongresi slovenskih strank stvari tako visijo v zraku, kakor so visele pred kongresom Pozitivne Slovenije, kjer se ni odločalo le o nadaljni usodi stranke, temveč celotne države. Aktualna predsednica in premierka Alenka Bratušek, se je spopadu z ustanoviteljem stranke Zoranom Jankovićem dolgo izogibala, a nenazadnje je le izbrala čas in kraj spopada – pretekli petek na Brdu pri Kranju.

Po naslednjih besedah Maše Kociper, podpredsednice Pozitivne Slovenije, v stranki sploh ni jasno, kdo je odločevalec.

Izjava

Nadaljujemo z dobrikanjem Maše Kociper.

Izjava

Druga podpredsednica, Melita Župevc, predstavi oba kandidata za mesto predsednika stranke Pozitivna Slovenija.

Izjava

Sedem avtobusov, med njimi tudi Ljubljanskega potniškega prometa, in z avtomobili zasedena trata že kako uro pred uradnim začetkom kongresa so pričali, da je popolna mobilizacija članstva, ki jo je vodil Janković z vsemi piarovskimi potezami v zadnjih tednih, uspela. Glede na končni rezultat – njemu v prid.

Izjava

Svoj govor je Janković zastavil kot dvoboj dveh različnih politik; njegova, socialna, je utemeljena v programu Slovenija 20-20, ki so ga sprejeli na kongresu Pozitivne Slovenije januarja 2013 in je kot tak po Jankoviću edini merodajen dokument, ki bi mu morala slediti vlada. A v nasprotju s tem vlada pod vodstvom Alenke Bratušek le izvaja zahteve Bruslja in se uklanja DeSUS-u ter predvsem Državljanski listi ter njihovi neoliberalni agendi, ki se seveda sklada s tisto iz Bruslja. Enačba je torej preprosta – Janković je Pozitivno Slovenijo utemeljil kot stranko, ki zagovarja javno dobro, velike državne investicije, izgradnjo neprofitnih stanovanj, drugega tira, in nikakor ne bo pristal na vitko državo, rezanje v šolstvu, zdravstvu ter ostala izsiljevanja s strani koalicijskih partnerjev. Zanj kriza preprosto ni izgovor.

Izjava

Čeprav je Alenka Bratušek s kongresom stranke čakala več kot eno leto, je tudi ekonomski kazalci za zadnje četrtletje, ki so bili dejansko njen edini argument, niso rešili pred porazom. V apologiji, ki smo ji bili priča, je dobre pol ure pojasnjevala, zakaj je nujno podrediti se bruseljskim diktatom ter kako navdušeni so vsi na severu in zahodu, ker nam je uspelo. Cena, ki jo bomo za to plačali, je očitno ne zanima. In nikakor se ji ne zdi pošteno, da bi ji po tem težavnem in razburkanem letu odvzeli vodenje vlade, ko pa se je vendarle izkazala kot krizna meneđerka brez para.

Njeno obče nerazumevanje vsega se seveda odraža tudi v nerazumevanju sestave Pozitivne Slovenije. Če imamo na eni strani ministre, poslance in vso birokracijo, ki že iz pragmatičnega razloga obstanka na oblasti podpira Alenko Bratušek kot predsednico stranke in vlade, je drugi pol stranke sestavljen iz Jankovićevih vernikov, ki se od članov SDS-a razlikujejo le po tem, da raje kot Modrijane poslušajo Danijelo. Bratušek je v svoj zagovor povedala predvsem, da programa kot je bil začrtan ob ustanovitvi stranke, preprosto ni mogoče izvajati.

Izjava

Novinar Siniša Gačić je videl že ogromno kongresov. V čem je bil ta kongres poseben?

Izjava 

V povsem svojem svetu so definitivno tisti ljubljanski podjetniki, ki so na čik-pavzah med kongresom raje kot o padcu vlade govorili o zaprtju mestnega centra in pozitivnih učinkih tega na poslovanje njihovih lokalov.

Izjava

O moralnosti Jankovića in njegovega boja za oblast razmisli Jože Mencinger.

Izjava

Če take nereflektirane izjave prihajajo iz ust posameznikov, ki predstavljajo racionalnejši del Jankovićevih podpornikov, potem ni težko ugotoviti, zakaj je zmagal na internih volitvah. In očitno je, da nikogar od njegovih podpornikov ni mar, kaj se dogaja z vlado, dokler Janković njim omogoča zaslužkarstvo v Ljubljani. Za zaključek torej - vlada Republike Slovenije je pod vodstvom Botra iz ospredja padla zaradi ljubljanskih čolnarjev in gostincev.

Na predvolilni golaž so 6 ur čakali Počivalšek, Tetičkovič in Zupančič.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

no pa sej zaslužkarstvo smo pa ja pričakovali ko so nam uničili, demolirali in pretvorili v luknjo našo drago - Makalonco a ne? koliko let nazaj je že to bilo?

in kaj se je zgodilo z našim vsem dragim Rogom? čakamo ušiv kapital od zunaj, da bi mogli narest Kreativne Industrije o kateri nam telebansko pričajo vsi mestni birokrati?
ne, hvala.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness