Krimskih Tatarov OFF

Novim volitvam navkljub, v Grčiji malo novega. Na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so sledile odstopu vlade premiera Aleksisa Ciprasa, so volivci vodenje države ponovno v največji meri zaupali Ciprasovi Sirizi. Levičarska stranka je s Ciprasovo julijsko privolitvijo v diktat mednarodne trojke naletela na precej neodobravanja in tudi odhod iz lastnih vrst, kljub temu pa se ji to na ponovnih volitvah ni maščevalo. Volivci so ji namenili zgolj za pol odstotka nižjo podporo. S 35,5 odstotka prejetih glasov Siriza vladne koalicije tudi tokrat ne bo mogla tvoriti sama, Cipras pa je že napovedal, da bodo k sodelovanju povabili desne Neodvisne Grke, s katerimi so sodelovali že v pretekli vladi. Na podlagi kakšnega programa je Siriza zopet zmagala, nam je povedal Giorgos Karatsioubanis iz Sirizinega centralnega komiteja.

izjava

Sirizin prvi konkurent in dolgo let vladajoča desnosredinska Nova demokracija je, v nasprotju z javnomnenjskimi napovedmi, prejela dobrih 28 odstotkov glasov, tretje mesto pa je znova zasedla skrajno desna Zlata zora. Stranki Ljudska enotnost, ki jo sestavljajo razočarani nekdanji člani Sirize, ni uspel preboj v grški parlament. Kljub navidez nespremenjenim razmeram na grški politični sceni pa so včerajšnje volitve vendarle postregle z nekaj spremembami. Prva je rekordno nizka, 56-odstotna volilna udeležba, druga pa, da bo protimemorandumsko politiko v grškem parlamentu zastopala le še en stranka - Zlata Zora, kljub temu, da tudi Cipras znova napoveduje trda pogajanja z Evropsko komisijo, Mednarodnim denarnim skladom in Evropsko centralno banko glede pogojev mednarodne finančne pomoči.

Več sto aktivistov iz vrst krimskih Tatarov je z blokado ključnih cestnih povezav med Ukrajino in Krimom protestiralo proti priključitvi polotoka Rusiji. Kot je znano, so ruske sile okupirale Krim in ga priključile Rusiji marca lani, Tatari pa z blokado, kot je pojasnil vodja krimskih Tatarov Refat Čubarov, opozarjajo na številne kršitve njihovih pravic s strani ruskih oblasti. Tatarska skupnost, ki šteje približno 300.000 pripadnikov, se že ves čas ukrajinskega konflikta zavzema za ozemeljsko celovitost Ukrajine in nasprotuje priključitvi polotoka Rusiji, zaradi česar so pod novimi oblastmi deležni pregona, za zapahi se je znašlo več njihovih aktivistov, močno pa je omejeno tudi delovanje tatarskih medijev. Pri blokadi treh ključnih cest, ki z Ukrajine vodijo na Krim, so se tatarskim aktivistom pridružili tudi pripadniki ukrajinskega nacionalističnega Desnega sektorja, ukrajinski predsednik Petro Porošenko pa je napovedal, da bo pravice krimskih Tatarov izpostavil tudi na bližnjem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov.

V Siriji je včeraj v štirih mestih začela veljati nova začasna prekinitev ognja med uporniškimi in vladnimi silami. Orožje so začasno, po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice, odložili v uporniških mestih Zabadani in Madaya tik ob meji z Libanonom in vaseh Fouaa in Kafraya, ki ležita v provinci Idlib ob meji s Turčijo in sta v rokah vladnih sil. Podobno začasni premirji sta v Siriji v preteklih mesecih že dvakrat propadli, zato je precej skepse tudi pri tokratni prekinitvi ognja. Toliko bolj, ker so le nekaj ur pred njegovo uveljavitvijo v predelih Fouae potekali srditi spopadi med uporniško koalicijo pod vodstvom Fronte al Nusra, ponoči pa je v Sirijo z namenom boja vstopilo 75 borcev, ki so jih v preteklih mesecih v oporiščih v Turčiji urile ameriške sile.

Pred slovenskim blokom pa nazaj na Balkan. Romunske sodne dvorane ponovno gostijo visokega političnega gosta. Po predhodniku in mentorju Adrianu Nastaseju, ki je bil v letih 2012 in 2014 zaradi korupcije obsojen na več let zapora, se je zaradi podobnih očitkov pred roko pravice znašel tudi aktualni romunski premier Victor Ponta. Sodni proces na romunskem vrhovnem sodišču proti Ponti je stekel na podlagi obtožnice, ki predsednika romunske vlade v 17 točkah bremeni korupcije, utaje davkov in pranja denarja. Ponta naj bi med letoma 2007 in 2008, ko je deloval še kot odvetnik, v sodelovanju s študijskim in strankarskim prijateljem Danom Sovo fiktivno sodeloval pri dveh državnih energetskih podjetjih in za dejavnosti, ki jih dejansko ni opravil, pokasiral 40.000 evrov. Ponta je vse očitke zanikal, prav tako pa se zaradi obtožb ne umakniti  s premierskega položaja. V to ga, v skladu z romunsko zakonodajo, ne more prisiliti tudi predsednik države, saj naj bi Ponta koruptivna dejanja zagrešil pred nastopom premierske funkcije. Romunski parlament je sicer v juliju zavrnil, da bi Ponti odvzeli imuniteto.   

Potem ko je med vikendom, po uradnih navedbah, v Slovenijo prišlo dobrih 2.500 beguncev, na mejne prehode s Hrvaško prihajajo novi. Čeprav je policija še dopoldan zagotavljala, da nadaljuje z njihovim evidentiranjem in prevozom v zbirne lokacije, pa je pred drugo uro za begunce, ki so prispeli med zadnjimi, ponovno zaprla mejni prehod Obrežje. Policija je sicer napovedala, da bo begunce na mejnem prehodu zadrževala le v primeru pomanjkanja namestitvenih kapacitet, ki pa jih po tem, ko je večina beguncev dopoldan in v preteklih dneh nadaljevala pot proti Avstriji, gotovo ne primanjkuje.

Medtem aktivisti na obrežju nadaljujejo s selitvijo začasnega kampa za begunce dobrih sto metrov proti Hrvaški. Premik poteka v skladu s kompromisom s policijo, ki je sicer zahtevala odstranitev kampa, saj naj bi ta na mejnem prehodu oviral promet, zaradi česar so ponoči na meji potekali protesti. Do začasnega kampa aktivistov in celo humanitarnih organizacij, kot je Rdeči križ, niso spuščali, nekatere aktiviste pa so zaradi tega celo kaznovali. Po navedbah slednjih je policija kamp želela odstraniti, ker naj bi stal na slovenskem ozemlju, in se s tem tudi znebiti odgovrnosti zanj. Več o nočnem dogajanju na Obrežju pa predstavnik aktivistov.

izjava

Preden preidemo na kulturne novice, pa se nam z meje s Hrvaško še enkrat javlja naša sodelavka Maruša.

posnetek javljanja