Nastajajoča medijska strategija

Kulturna biblija oziroma Nacionalni program za kulturo 2014-2017 določa, da je treba pred začetkom priprave celovitih sprememb medijske zakonodaje pripraviti strategijo. Tega se je dobro zavedala zdaj že bivša ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, zato je 2. septembra 2015 imenovala strokovno komisijo za pomoč pri pripravi medijske strategije v sestavi Barbara Verdnik, Jure Stojan, Sandra Bašić Hrvatin, Nataša Pirc Musar in Darja Groznik. Omenjena komisija je takoj začela z delom in v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo sprovedla 11 razprav po vsej Sloveniji. Zadnja, dvanajsta, se je vršila v prostorih ministrstva, spremljala pa jo je predstavitev rezultatov vzporedno potekajoče meritve javnega mnenja glede medijev ter dve okrogli mizi.

Po govoru Julijane Bizjak Mlakar na zaključnem posvetu o medijski strategiji je sledila predstavitev predsednice strokovne komisije Barbare Verdnik, ki je predstavila izhodišča in zaključke izvedenih 11-ih razprav. Po ujemanju med izhodišči razprav in končnih poudarkih lahko sklepamo, da so bile razprave dobro moderirane.

Razprave so se usmerile na pomen lokalnih in regionalnih medijev, ki jih ogrožajo propagandni občinski mediji, na neživljenjskost medijskih razpisov in delovno socialni položaj novinarjev, ki močno vpliva na novinarsko avtonomijo. Udeleženci razprav so obsodili komercialno logiko v novinarskem delu in predlagali uzakonitev določenih etičnih norm. Zahtevali so transparentno lastništvo medijev in politično neodvisni programski svet nacionalnega medija.

Zastavitev kovanja medijske strategije ustreza načelom demokratičnosti. Poleg zainteresirane javnosti je seveda potrebno vplesti tudi nezainteresirano javnost. Logična rešitev, vox populi. Govori Andraž Zorko iz agencije Valicon.

Izjava

Raziskava javnega mnenja je potekala na dveh ravneh. Anketiranje reprezentativnega vzorca in izdatno delo na fokusnih skupinah. Preverjali so medijske navade, torej kaj ljudje spremljajo, kakšne teme ne spremljajo in na katerih medijih ter odnos do medijev. Ljudi so spraševali tudi, kdo so dobri novinarji, in ugotovili, da so najboljši novinarji voditelji. Dobre oddaje na javni radioteleviziji pa so Vse je mogoče, Dobro jutro in Tednik.

Po zainteresirani in nezainteresirani javnosti je bilo potrebno vplesti še strokovno javnost. Na prvi okrogli mizi so tako sodelovali Natalija Gorščak, dolgoletna slovenska predstavnica v Evropski radiotelevizijski zvezi, predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Stušek, predsednik Združenja novinarjev in publicistov Slovenije Tino Mamić in Bernard Nežmah.

Del strokovne javnosti prikimava zaključkom razprav. Petra Lesjak Stušek.

Izjava

Za objektivnost in uravnoteženo razpravo po principu iz štrikanja “dve levi, dve desni” je poskrbel Tino Mamić iz “ta drugega” novinarskega ceha, ki razloži svetovni nazor pravega novinarja.

Izjava

Odločevalcem je ponudil hidrološke nasvete.

Izjava

Sicer pa je tako ali tako boljše, da odločevalci kar dvignejo roke.

Izjava

Ni razprave medijev brez medijske uravnoteženosti.

Izjava

Na drugi okrogli mizi smo prisluhnili Danielu Kretschmarju, uredniku Tageszeitung Berlin, ki je predstavil model financiranja tega časopisa, Sonja Merljak Zdovc je spregovorila o Časorisu, spletnem mediju za otroke, Taja Topolovec pa o portalu Pod črto. Marko Milosavljević je opozoril na preveliko število medijev v Sloveniji; v razvid medijev je trenutno vpisanih okrog 1800 medijev, eden na vsakih 1100 prebivalcev, kar je svetovni unikum. Tadej Slapnik, član kabineta predsednika vlade, pristojen za socialno podjetništvo, pa je zbranim predstavil prizadevanja vlade in ministrstev za alternativne vire financiranja, ki bodo na voljo še letos.

Julijana Bizjak Mlakar je razkrila tudi časovnico prestrukturiranja medijske zakonodaje. Osnutek strategije  naj bi predvidoma pripravili do konca maja, nato pa ga dali v enomesečno javno razpravo. Do konca junija ga bodo poslali vladi, sledila pa bo priprava zakonodaje, ki bo v postopek vložena prihodnje leto.

Glede na kadrovske menjave je sicer nemogoče napovedati, kaj se bo z medijsko zakonodajo zares pripetilo - strokovna komisija pa naj bi vendarle opravila svoje delo.

Ta oddaja je nastala v sodelovanju z Osservatorio Balcani e Caucaso za European Centre for Press and Media Freedom (ECPMF), in je sofinancirana s strani Evropske komisije. Vsebina oddaje je izključna odgovornost Zavoda Radio Študent in se ne more smatrati, da odraža stališča Evropske unije.