ŠOUFF

Aktualno-politična novica
11. 1. 2021 - 15.00
 / OFF

V nedeljskih kirgizistanskih predsedniških volitvah je zmagal desni populistični kandidat in vršilec dolžnosti predsednika vlade Sadir Japarov. Predčasne volitve je povzročil oktobrski odstop predsednika Sooronbaja Jenbekova ob množičnih protestih zaradi prevare na parlamentarnih volitvah oktobra 2020, ki jih bodo morali ponoviti do junija 2021. Na novo izvoljeni predsednik Japarov, ki velja za nacionalističnega politika, je bil do lanskih protestov zaprt, saj je med protesti leta 2013 sodeloval v poskusu ugrabitve guvernerja Isjakulske pokrajine. Japarov je prejel okoli 80 odstotkov podpore. Sočasno je potekalo glasovanje o spremembah ustave, ki so bile potrjene z enakim deležem. S posodobljeno ustavo bi se na predsednika prenesel del pooblastil, ki jih ima parlament. Takšne spremembe bi naredile politični sistem države podobnejši nadrugim srednjeazijskim državam, kjer za razliko od Kirgizstana vladajo dolgoletni avtoritarni voditelji.

Po rezultatih vzporednih volitev je na nedeljskih volitvah spodnjega doma parlamenta v Kazahstanu pričakovano zmagala vladajoča stranka Nur Otan, v slovenskem prevodu Sijoče očetovstvo, prejela naj bi dobrih 70 odstotkov glasov. S tem 80-letni predsednik stranke in nacionalnega sveta za državno varnost Nursultan Nazarbajev, ki je leta 2019 zapustil mesto predsednika države, ostaja ena izmed najpomembnejših figur kazahstanske politike. Volitve so potekale brez neodvisnih opozicijskih strank, glavna izmed teh, Nacionalna socialdemokratska stranka, je namreč volitve bojkotirala. Predvolilno dogajanje je bilo burno. Policija je v minulih tednih aretirala na desetine aktivistov, ki volitev ne podpirajo. Na volitvah so poleg Nur Otan kandidirale še 4 manjše stranke, ki pa v svojem programu gojijo podobno politiko kot vodeča. Tako je bila volivcem onemogočena alternativa, skrb za nepluralno politično sliko v državi pa je izrazila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, ki že več let v dogovoru s tamkajšnjo vlado spremlja liberalizacijo kazahstanskega političnega sistema. To so bile sicer prve redne volitve od leta 2004, do katerih ni prišlo zaradi predčasne razpustitve parlamenta.

Kitajske oblasti so sporočile, da bo strokovna ekipa Svetovne zdravstvene organizacije na njihovo ozemlje prispela 14. januarja. Omenjena ekipa zdravstvenih delavcev bo raziskovala izvor in širjenje virusa covid-19 na Kitajskem. Predhodno zavrnitev dela ekipe zaradi težav z vizumi je Peking označil za nesporazum. Ni še znano, katera mesta bo strokovna ekipa obiskala in če bo med njimi tudi Vuhan, kjer so strokovnjaki prvič zaznali virus covid-19. Prihod strokovne ekipe sovpada s številnimi poskusi predstavnikov dela kitajskih medijev in oblasti, da bi domačo in svetovno javnost prepričali, da je bilo izvorno žarišče virusa izven meja Kitajske.

V kongresu ZDA od podpredsednika Mikea Pencea zahtevajo, da v Trumpovem kabinetu začne z glasovanjem o odstranitvi predsednika zaradi nezmožnosti. V kolikor bi mu uspelo, bi Pence do začetka Bidenovega mandata prevzel predsedovanje. Če to ne bo šlo, pa demokrati v kongresu Trumpu napovedujejo še eno ustavno obtožbo, čeprav njegov mandat traja le še slab teden. Donald Trump tudi drugje trpi posledice zaradi nasilja v Washingtonu: odstranjen je bil s Twitterja in Facebooka, med drugim pa tudi nakupovalne platforme Shopify in družbenega omrežja TikTok.

Amazon je včeraj prenehal nuditi omrežno podporo družbenemu omrežju Parler. Aplikacija je medtem že bila prepovedana tako na Applovi kot tudi na Googlovi trgovini aplikacij. Omrežje, ki se je do izklopa zanašalo na storitve spletne infrastrukture Amazon Web Services, je slovelo po minimalnem vplivu moderatorjev. Prav zato je privabilo visoko število članov skrajne desnice. Profil na tem omrežju je imel tudi premier Janez Janša. Omrežje je bilo priljubljeno tudi med zagovorniki izgredov, ki so v sredo vdrli v kongres Združenih držav Amerike, kar so različni tehnološki giganti navedli kot povod za blokado storitve.

Včeraj je David Fischer, trenutni veleposlanik Združenih držav Amerike v Maroku, obiskal pristanišče Dakhla, ki se nahaja na območju Zahodne Sahare. Fischerjev prihod je naznanil začetek del na konzulatu ZDA. Kot je poudaril sam, je z veseljem obiskal to pomembno maroško regijo, da bi v njej pričel z vzpostavitvijo diplomatske prisotnosti ZDA. Območje v večini vojaško nadzoruje Maroko, manjši del pa Fronta Polisario, ki se zavzema za neodvisnost Zahodne Sahare. Od lanskega leta sta strani spet začeli z vojaškimi spopadi. Dejanje veleposlanika je le še en korak pri uresničevanju dogovora Washington-Rabat. ZDA se tako vedno bolj odmikajo od uredbe Združenih narodov, ki ima še vedno dolžnost razpisati referendum, s katerim bi se razjasnila volja prebivalcev Zahodne Sahare.

Policijski sindikat Slovenije je danes začel s stavko. Razlog za stavko je kršitev stavkovnega sporazuma, ki je po sklenitvi leta 2018 zagotovil dvig policijskih plač. Po ugotovitvah Fakultete za upravo naj bi namreč policisti še vedno prejemali prenizke plače. Poleg odprave kršitve sporazuma v sindikatu od vlade zahtevajo še razrešitev problematike napredovanja policistov in spremembe zakona o delu v policiji, s katerim bi omogočili kolektivno urejanje pravic uslužbencev. Prav tako želijo boljši socialni dialog z vlado. V sindikatu sporočajo, da med stavko varnost in osebno premoženje ne bosta ogrožena. V prvi fazi stavke bodo policisti storilcem manjših prekrškov izdajali le opozorila. Sindikat policistov Slovenije, alternativni manjši sindikat, se stavki ni pridružil.

V Radencih je civilna pobuda, ki jo vodi Franc Vukajč, v soboto spet vložila pobudo za razpis referenduma glede preimenovanja Titove ceste. Gre za že tretji poskus zaustavitve spornega preimenovanja ulice, ki ga je lani začel župan Roman Leljak. On je sam občinskem svetu predlagal razpis referenduma, a je ta bil na seji preklican, sprejet pa je bil sklep o preimenovanju ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije. Ljudska iniciativa je poleg pobude za referendum vložila tudi že drugo pobudo ustavnemu sodišču, ki naj bi spet odločalo o ustavnosti preimenovanja Titove ceste. Podrobneje razloži Vukajč.

izjava

Župan Leljak pa je ob tem izrazil obžalovanje, saj v kolikor problem ne bo rešen do konca leta, prebivalci ne bodo prejeli finančnega nadomestila za spremembo dokumentov.

Na spletni tiskovni konferenci Radia Študent je vodstvo zavoda predstavilo problematiko prekinitve financiranja s strani Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Poudarili so pomembno kulturno vlogo Zavoda Radio Študent, njegov zgodovinski pomen, saj obstaja že čez petdeset let, in dejstvo, da se na radiu vsako leto izobražuje čez 80 mladih novinarjev. Vodja financ Robert Mohorič je povedal, da sredstva, ki jih ŠOU namenja radiu, nenehno padajo že od leta 2012, urednica univerzitetne redakcije Hana Radilovič pa je izpostavila, da se Radio Študent med redkimi mediji poglablja v socialne problematike študentov in mladine.

 

OFF so spisali Dominik, Gal in Srđan pod vodstvom Ajde.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness