3D OFF

Vse večja dostopnost tehnologije tridimenzionalnega tiskanja vpliva tudi na orožarsko zakonodajo. Ameriški kongres naj bi tako za deset let podaljšal prepoved strelnega orožja, ki se lahko izogne nadzoru detektorjev kovin in rentgenov, pri čemer demokrati v senatu in zagovorniki omejevanja dostopa do orožja zaradi pojava orožja iz umetnih mas pozivajo k še strožjim zakonodajnim spremembam. Ena od rešitev naj bi bila obvezna vsebnost kovinskih delov v plastičnem orožju, ki bi omogočila nadzor z dosedanjo tehnologijo. Zakonska implementacija tovrstnih predlogov pa je vseeno vprašljiva, saj bi tudi demokratski senatorji utegnili poklekniti zaradi volitev naslednje leto. Pravica do orožja namreč v ameriški družbi še vedno predstavlja točko ideološke konfrontacije, ki lahko odloča o ponovni izvolitvi senatorjev.

Libanonske oblasti so zaradi naraščanja spopadov med suniti in Alaviti v priobalnem mestu Tripoli uvedle polno vojaško kontrolo, dasiravno oblasti trdijo, da to ne pomeni militarizacije tamkajšnjega vsakodnevnega življenja. Vzrok sektaških spopadov je državljanska vojna v sosednji Siriji. Medtem ko sunitski prebivalci Tripolija podpirajo sirijske sunitske upornike, ki se borijo proti režimu Bašarja al Asada, se na drugi strani libanonski Alaviti borijo v podporo sirijskemu predsedniku. Šole in nekatera podjetja so v mestu že zaprli, ob prihodu vojske pa se obljublja ponovno odprtje in zmanjšanje nasilja, ki je v preteklem letu terjalo 100 smrtnih žrtev.

Pred glasovanjem o nezaupnici vladi premiera Mikola Azarova se je pred poslopjem ukrajinskega parlamenta v Kijevu zbralo več tisoč protestnikov, besnih, ker vlada minuli teden ni podpisala pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. O tem, kakšna je narava najbolj množičnih protestov v Ukrajini po oranžni revoluciji 2004, smo vprašali aktivistko skupine Femen Inno Ševčenko:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Pri spremljanju ukrajinskih protestov, ki kot kaže, ponovno preraščajo v tako imenovano revolucijo, zbode v oči pisana sestava protestniške druščine.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

V Španiji so sprejeli osnutek zakona, ki naj bi močno zamejil protestniško pobudo, nasprotniki pa ga označujejo kot represivnega. Zakon določa globo v višini do 30.000 evrov za žalitev državnih simbolov, kot je sežiganje nacionalne zastave ali povzročanje resnih motenj na protestih. Ukrepi vključujejo globo v višini 1000 evrov za žalitve uradnih oseb med demonstracijami, hkrati pa osnutek predvideva prepoved fotografiranja in snemanja policijskih ukrepov na javnih shodih. Vrsta političnih analitikov in sodniških združenj ob tem opominja, da je bilo v Španiji veliko protestov, a zelo malo nasilja, zato tovrstna dikcija osnutka sploh ni potrebna. Je pa kriminalizacija protestov in vstajniških gibanj priročna stvar, najsibo za oblastnike v Španiji ali pa Sloveniji.

Hrvaški novinar Matija Babić je bil zaradi svoje ilustracije – komentarja o nedeljskem referendumu - povabljen na pogovor s policijo. Izglasovanje ustavne definicije zakonske zveze kot zgolj zveze med žensko in moškim je novinar spletnega portala Index pospremil z ilustracijo hrvaške zastave, na kateri je iz rdeče-belih kvadratkov naredil kljukasti križ. Policija trdi, da je Babić z objavo kršil zakon o grbu, zastavi in himni Republike Hrvaške. Ocenili so, da ilustracija žali ugled in dostojanstvo države ter da je Babić spodbujal k nasilju in sovraštvu, zato naj bi ga ovadili sodniku za prekrške. V primeru obsodbe mu grozi od treh mesecev do treh let zaporne kazni. Babić je na policiji zavrnil umaknitev opozorila proti fašizmu na Hrvaškem, na svojem družabnem profilu pa je zapisal: "Ko je ilustracija fašizma večji problem od fašizma. Naj živi 'Rvacka!” Hrvaško novinarsko društvo se je na primer odzvalo s stališčem, da ne morejo opravičiti ilustracije, da pa razumejo sporočilo: "Babićeva satira je radikalna, sicer pa je pomembneje ščititi ljudi kot simbole. Nedeljski referendum je pokazal, da se je večina odločila, da ne bo ščitila manjšine.”

Od Španije preko Hrvaške nazaj h kriminalizaciji protestniških gibanj. Nadaljuje se zgodba o sodnem pregonu mariborskih vstajnikov. Ponovimo. Na tretji vstaji je policija pridržala 119 ljudi, od katerih jih je 28 fasalo kazensko ovadbo. Dvanajst protestnikov je bilo po hitrem postopku obtoženih sodelovanja v skupini, ki je uradni osebi preprečila uradno dejanje, sedem jih je bilo septembra nepravnomočno obsojenih na sedem mesecev zapora, dva pa sta jo po priznanju krivde odnesla z večmesečno pogojno zaporno kaznijo. Že v tej skupini je nekaterim uspelo dokazati, da policijski dokazi proti njim ne držijo, kar je še okrepilo teze o poskusu načrtne kriminalizacije vstaj.

Sedaj je prišla na vrsto druga skupina pridržanih protestnikov, obtoženih precej resnejšega napada na uradno osebo. Pristojni tožilec je na Okrajno sodišče v Mariboru vložil obtožni predlog zoper tri osebe zaradi kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ki opravlja naloge varnosti po 1. odstavku 300. člena kazenskega zakonika. To se lahko kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let. Za preostalih približno 10 fizičnih oseb, katerih kazniva dejanja se nanašajo na okrožno pristojnost, bo pristojni državni tožilec svojo odločitev sprejel do konca tega tedna, je sporočil Drago Šketa, vodja mariborskega okrožnega tožilstva. Glede na število pridržanih in tožilsko dikcijo je očitno, da je tožilstvo v nekaterih primerih odstopilo od pregona. Časnik Večer poroča, da je sodna preiskava pokazala več pomanjkljivosti v policijskih trditvah o tem, kdo od protestnikov je metal granitne kocke.

V Ljubljani se je začela odvijati dobrodelna akcija z naslovom Kruh za prjatla, ki kupcu omogoča nakup dodatnega kruha za tiste, ki si ga ne morejo privoščiti. Akcija že poteka v mnogih pekarnah, katerih seznam se nahaja na istoimenski facebook strani . Več o tem nam je povedal soorganizator akcije, Luka Planinc.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

OFF sta pripravila vajenec Žiga in Tadej with a little help from our friends.