Andrej BiznikOFF

Aktualno-politična novica
10. 12. 2020 - 15.00
 / OFF

Po skoraj tednu dni protestov proti novi agrikulturni reformi premierja Narendre Modija so indijski kmetje včeraj začeli s stavko na nacionalni ravni. Več sto tisoč kmetovalcev blokira vpadnice v prestolnico New Delhi, glavne železniške povezave in avtoceste po državi. Stavkajoči želijo Modijevo vlado prisiliti v preklic zakonodaje, ki predvideva ukinitev državno določenih minimalnih odkupnih cen pridelkov. Stavkajoči opozarjajo, da bo reforma v primeru implementacije določanje odkupnih cen pridelkov prepustila korporacijam. Pogajanja stavkovnega odbora kar 450 kmečkih organizacij in sindikalnih zvez s predstavniki vlade prejšnji petek niso obrodila sadov. Kmetovanje zaposluje 40 odstotkov od 1,4 milijarde prebivalcev Indije, agrikulturni trg pa na zvezni ravni zaznamujejo precejšnje neenakosti. Indija ima ob tem eno najvišjih stopenj samomorov med kmečkim prebivalstvom na svetu. 

kamp
Potencialno brezdržavni prebivalci severovzhoda Indije
 / 11. 9. 2019

Novi ganski predsednik je Nana Akufo-Addo, sicer član Nove patriotske stranke, ki je vladala med letoma 2008 in 2017. Volilna komisija je včeraj zvečer objavila uradne rezultate ponedeljkovih predsedniških volitev, na katerih je Akufo-Addo osvojil 51 odstotkov glasov in premagal dosedanjega predsednika Johna Mahamo iz stranke Narodni demokratski kongres. Ta je izide volitev razglasil za neveljavne, saj naj bi njegova stranka v parlamentu osvojila večino. V ganski ustavi iz leta 1993 je namreč zapisano, da predsednika ne določajo le večinski preferenčni glasovi drugega kroga predsedniških volitev, temveč tudi parlamentarna večina, ki jo stranka osvoji v parlamentu. Taka oblastniška struktura, imenovana četrta ganska republika, je bila oblikovana leta 1993 po sporazumnem koncu vojaške diktature poročnika Jerryja Rawlingsa, ki je umrl novembra letos. V zadnjih 27 letih se tako na oblasti menjavajo kandidati prej omenjenih strank.

Odlomek iz romana The Beautiful Ones Are Not Yet Born
 / 3. 12. 2017

Danes praznujemo mednarodni dan človekovih pravic v spomin na 10. december 1948, ko je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Združene države Amerike, ki v svetu veljajo za najpomembnejšega arbitra človekovih pravic, so svojo japonsko zaveznico odločno spodbudile, naj hongkonške, pardon, kitajske kršitelje teh pravic tudi ekonomsko kaznuje. Japonske banke bodo namreč upoštevale ameriške gospodarske sankcije proti hongkonškim oblastem in zamrznile premoženje hongkonške voditeljice Carrie Lam, ki ga ima ta v japonskih bankah. ZDA so namreč nezadovoljne s tako imenovanimi demokratičnimi procesi v nekdanji britanski koloniji. Pred desetimi dnevi so bili namreč na zaporno kazen obsojeni organizatorji protestov gibanja dežnikarjev.

O novih kitajskih zakonih, civilnem in za nacionalno varnost v Hongkongu
 / 29. 5. 2020

Selimo se čez Pacifik k varuhinji človekovih pravic. Od včeraj je na ameriški borzi Wall Street možno trgovanje z do nedavnega temeljno pravico vsakega zemljana, dostopom do pitne vode oziroma vodnih virov. Skupina CME, največji ponudnik izvedenih finančnih instrumentov, je v ponedeljek svoji paleti različnih surovin, kot so nafta, baker in zlato, dodala še vodo. Izvedeni finančni instrumenti so vrednostni papirji, katerih vrednost je odvisna od surovine, na kateri temeljijo. Večji porabniki, med njimi kmetje, elektrarne in velemesta, se bodo lahko s terminskimi pogodbami o vodnih zajetjih v Kaliforniji zavarovali pred vse pogostejšimi naravnimi katastrofami. Poravnava seveda ne bo potekala v obliki fizične dostave vode, temveč denarne poravnave. Vsak od 40 milijonov prebivalcev Kalifornije sicer dnevno porabi okrog 300 litrov vode; povprečni prebivalec Slovenije pa kar polovico manj. Oskrbo z vodo ureja precej zapleten sistem akveduktov, prekopov in črpalk. 

Od borze k največjim dobičkarjem. Napovedani kazenski pregon Hunterja Bidna zaradi utaje davkov so zasenčili včeraj sproženi postopki 48 ameriških zveznih držav in zvezne vlade proti korporaciji Facebook. Obtožujejo jo zlorabe njenega monopolnega položaja na trgu družabnih omrežij. Obdolžena multinacionalka naj bi delovala po principu “prevzemi ali uniči” in z nakupi tehnoloških gigantov, kot sta Whatsapp in Instagram, preprečevala tekmecem, da se uveljavijo na tehnološkem trgu. Ameriška zvezna trgovinska zbornica, ki jo zastopa newyorška državna pravobranilka Letitia James, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala, da bo država poskušala giganta prisiliti v prodajo Instagrama in Whatsappa. Facebook je po oktobrski tožbi ameriškega pravosodnega ministrstva proti Googlu zaradi njegove prevlade na trgu spletnih iskalnikov drugi tehnološki gigant na tnalu zvezne vlade.

socializem v muzeju
Kako prijazni (komu) so novi tržni modeli
 / 11. 12. 2017

Nad Google se je z dvema kaznima v skupni vrednosti 100 milijonov evrov spravil tudi francoski državni internetni regulator. Podjetje obtožuje, da je z nejasnimi navodili glede soglasja pri uporabi spletnih piškotkov namerno zaobšlo zakon o varovanju podatkov. Francoski regulator je s tretjino manjšim zneskom kaznoval tudi spletnega trgovskega velikana Amazon. Obe podjetji naj bi uporabnikom ob obisku njihovih spletnih strani avtomatično naložili piškotke, namenjene oglaševanju, ne da bi zahtevali njihovo soglasje.

Oglašujemo pa tudi mi. V večernih urah se nam na spletu obeta posebna poslastica. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev bo v spremstvu svojega turškega zaveznika Recepa Tayyipa Erdogana prisostvoval slavnostni vojaški paradi, s katero bo Azerbajdžan obeležil zmago v vojni v Gorskem Karabahu, kot je Alijev sam označil vojaški spopad z Armenijo v regiji Nagorno-Karabah. Azerbajdžan je z Armenijo ob posredovanju Rusije pred mesecem dni sklenil sporazum o končanju spopadov v regiji, ki je bila skoraj tri desetletja pod armenskim nadzorom. Medtem ko je turški boter po vzoru ameriških in azijskih samodržcev avgusta letos razkazoval novo vojaško opremo, bo Azerbajdžan v televizijskem in internetnem prenosu na ogled postavil zaseženo in uničeno armensko vojno mehanizacijo. 

Ponoven vznik oboroženih spopadov v Zakavkazju
 / 29. 9. 2020

Vojno-obveščevalna mehanizacija naj bi bila predmet pogovorov med slovenskim premierjem Janezom Janšo in njegovim izraelskim prijateljem Benjaminom Netanjahujem na dvodnevnem obisku v Izraelu, ki ga je slovenski premier zaključil včeraj zvečer. Danes se je že pojavil na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju, kjer uradno zastopa hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Ta je zaradi okužbe s koronavirusom v samoizolaciji. Janša Plenkovića nadomešča, ker hrvaški predsednik Zoran Milanović, s katerim sta bila v preteklosti večkrat sprta, Plenkovićeve ponudbe pa ni hotel sprejeti. 

Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov so pozdravili namero vlade o zamrznitvi minimalne plače. Mnoga podjetja namreč ob upočasnitvi gospodarstva zaradi lockdowna ob epidemiji koronavirusne bolezni ne bi prenesla dodatnega pritiska v obliki dviga minimalne plače. Vlado pozivajo, naj ta tudi v 2021 ostane pri 940 evrih. Ekonomsko-socialni svet bo poziv naslovil jutri. Vladi so predlagali tudi, da v okviru sedmega protikoronskega zakona, ki ga pripravlja, sprejme ukrep, na podlagi katerega bi vsi prejemniki minimalne plače v gospodarstvu v letu 2021 prejeli mesečni krizni dodatek, oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Tega bi v celoti plačala država.

O razlogih in posledicah zaustavitve gradnje hidroelektrarne Mokrice
 / 10. 4. 2019

Vlada je včeraj izdala odločbo o prevladi javne koristi energetike - nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice. Vlada je ugotovila, da bo HE Mokrice zagotavljala poplavno varnost in izboljšala stanje podtalnice. Vlada je ob odločbi določila tudi izravnalne ukrepe, ki jih mora izvesti investitor, družba Hidroelektrarne na spodnji Savi. Na območju Krke s pritoki je izravnalni ukrep izvedba ribjega habitata in drstišča na izlivnem delu reke Krke. Izgradnja HE Mokrice naj bi zvezdogledi in platnici, dvem pomembnim evropskim ribjim vrstam, pomagala pri prilagajanju na podnebne spremembe. Odločitev vlade komentira Marjana Hönigsfeld Adamič, predstavnica inštituta za varovanje naravne dediščine Lutra in članica aktivistične skupine Za Savo.

Izjava

Inštitut Lutra je sicer stranka v postopku. Hönigsfeld Adamič pričakuje, da se bodo na odločbo vlade pritožili. Če ne bodo uspešni v domačem pravnem sistemu, kar na Evropsko sodišče. Okoljski minister Andrej Vizjak je nad odločitvijo vlade zagotovo navdušen, a do zaključka redakcije odziva ministrstva nismo uspeli dobiti. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness