Ante Gotovina OFF

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je v prizivnem postopku za vojnih zločinov obtožena hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača ugodilo pritožbi in generala oprostilo. Sodnik Theodor Meron je odredil, da ju iz pripora nemudoma spustijo na prostost. Haaško sodišče je zavrnilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je aprila lani Gotovino obsodilo na 24, Markača pa na 18 let zapora. Pritožbeni svet haaškega sodišča Gotovine in Markača ni spoznal za kriva sodelovanja v zločinskem dejanju, katerega cilj je bil prisilno in za vedno odstraniti srbske prebivalce z območij na Hrvaškem. Zavrnil je tudi prvostopenjsko oceno, da je hrvaška vojska prekomerno bombardirala mesta v nekdanji Republiki srbski krajini ter da to ni imelo za posledico izgona in deportacij prebivalstva. Meron je poudaril, da Gotovina in Markač tudi nista kriva poveljniške odgovornosti zaradi kaznivih dejanj izgona, deportacij, ropov, uničevanj, umorov, nečloveških dejanj in okrutnega ravnanja med operacijo Nevihta in po njej. Gotovina in Markač sta bila obtožena vojnih zločinov nad Srbi med operacijo hrvaške vojske Nevihta leta 1995 in po njej. Govorili smo s Heni Erceg, nekdanjo urednico Feral Tribjuna.

Izjava je v posnetku

V nadaljevanju Ercegova pojasni konfrontacijo hrvaške javnosti z njeno preteklostjo in o srbskih odzivih na odločitev sodišča v Haagu.

Izjava je v posnetku.

Japonski premier Jošihiko Noda je razpustil parlament in tako omogočil razpis predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo 16. decembra. Po pričakovanjih naj bi na volitvah Nodova Demokratska stranka utrpela velik poraz, vodja desnokonservativne Liberalno demokratske stranke Šinzo Abe pa ima ponovno velike možnosti za zmago na volitvah. Opozicijski LDP, ki imajo večino v zgornjem domu, so dlje časa blokirali sprejem zakona o izdaji državnih obveznic, da bi tako Nodo prisilili v predčasne volitve. Prav zaradi nesprejema tega zakona je državi grozilo, da bo kmalu plačilno nesposobna. Noda je nato pristal, da bo v zameno za sprejem omenjenega zakona razpustil parlament. Nova japonska vlada bo po volitvah prevzela položaj v težkih časih za državo. Tretje največje gospodarstvo na svetu naj bi zdrsnilo v recesijo. Po desetletjih minimalne rasti in naraščanja izdatkov državo pesti tudi največji dolg na svetu med najrazvitejšimi državami. Po pričakovanjih naj bi državni dolg letos predstavljal 236 odstotkov bruto družbenega proizvoda.

V Izraelu zadnje tri dni poteka obsežna vojaška operacija proti vojaškim ciljem na območju Gaze. Ob obisku egiptovskega premierja Hišama Kandila, ki naj bi trajal tri ure, je ogenj prekinjen. Ob tej priložnosti se je v omenjenem prostoru vnovič preštevalo žrtve. Izraelska vojaška letala so davi in tekom cele noči izvedla več letalskih napadov na območje Gaze, ob tem pa večkrat zadela tudi cilje v samem mestu Gaza.  V zadnjih napadih je bilo ubitih 19 Palestincev, 235 ljudi pa je bilo ranjenih. Izraelska vojska je od srede popoldne, ko je začela operacijo Steber obrambe, izvedla 466 zračnih napadov. Po navedbah izraelske strani je iz Gaze na Izrael ponoči priletelo 11 palestinskih raket. Obenem je izraelski obrambni minister Ehud Barak na obmejno območje poslal 16 tisoč rezervistov.

Nadaljujejo se spopadi v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo. Marčevsko gibanje M23, formirano aprila letos, se je z vladnimi silami spopadlo v metu Goma na vzhodu republike. Poskus osvojitve mesta, kjer se je leta 1994 zgodil ruandski genocid, se je izjalovil. V mestu z slabimi 400 tisoč prebivalci jih je na tisoče postalo beguncev, ubitih  je bilo 150 upornikov skupine M23 ter dva pripadnika vladnih sil. Uporniška skupina, ki si želi prevzeti nadzor nad regijo, bogato z minerali, naj bi financirali Ruanda in Uganda, člani pa so povečini krvoželjni borci, ki so že izvajali genocid nad Hutsiji med državljansko vojno leta 1994. Sosednji državi naj bi po prepričanju oblasti v Demokratični republiki Kongo imeli zahrbtne načrte pri prevzemu nadzora nad regijo.

Britanska naftna družba bo za masoven izliv nafte v Mehiškem zalivu ameriški vladi plačala kazen v višini 4,5 milijarde dolarjev. Od katastrofalne nesreče sta minili več kot dve leti. Eksplozija na vrtalni ploščadi podjetja Deepwater Horizon je zahtevala 11 življenj in ranila 17 ljudi. Poškodovani naftni vrelec je iz globine 1500 metrov v Mehiški zaliv nabruhal za 4,1 milijona sodčkov surove nafte. British petrol je vrtino zamašil tri mesece kasneje, ko je razlita nafta že uničila ali močno poškodovala ekosistem območja, ki je trikrat večje od Francije. Močno je bilo prizadeto tudi gospodarstvo šestih ameriških držav in ogroženih 800.000 zaposlenih, ki so vezani na gospodarstvo Mehiškega zaliva. Izlitje nafte v Mehiškem zalivu je sicer ena največjih ekoloških katastrof v zgodovini. Njenih posledic tudi danes še ni mogoče v celoti ovrednotiti.

V Mariboru se je odprl Center alternativne in avtonomne produkcije, okrajšano CAAP. Nameščen je v prostorih nekdanje predilnice in bo središče novih pristopov družbeno angažiranega dela in ekoloških vidikov razvoja. Odprtje CAAP je višek programskega sklopa Urbane Brazde v času Evropske prestolnice kulture. V prvem tovrstnem skupnostnem centru v Sloveniji se pod eno streho združuje več projektov, med katerimi so Semenska knjižnica društva Varuhov semen, trgovina z lokalno pridelano hrano in distribucijski center Zadruge Dobrina, kolesarska delavnica Mariborske kolesarske mreže ter prostori združenj Rizom in Frekvenca za delavnice in druženje s pripadniki manjšin, kot so Romi, begunci in migranti. O prihodnosti centra alternativne in avtonomne produkcije smo se pogovarjali z vodjo programskega sklopa Urbane Brazde Marto Gregorčič.

Izjava je v posnetku.