Bližnjevzhodni OFF slovenskih podražitev

Aktualno-politična novica
12. 10. 2021 - 15.00
 / OFF

Štirinajst držav članic Evropske unije bo izdalo skupno deklaracijo, s katero napovedujejo ostrejšo politiko do Velike Britanije zaradi omejevanja ribarjenja v obalnih vodah Britanskega otočja. Omejena izdaja dovolilnic za ribarjenje je najbolj prizadela francoske ribiče – britanska vlada je v zadnjem času namreč odobrila le tretjino prošenj za dovolilnice. Problematika najbolj obremenjuje otok Jersey v Rokavskem prelivu, ki sicer ni del Združenega kraljestva, a je kraljica tam monarhinja, prav tako pa je polsamostojna državica pristopnica k trgovskemu sporazumu med Londonom in Brusljem. Jersey, ki je od Normandije oddaljen le 22 kilometrov, je energetsko odvisen od Francije, ta pa je zagrozila, da mu bo zaradi omejevanja ribarjenja v vodah okoli otoka prenehala dobavljati električno energijo. 

Poskus državnega udara v Tuniziji
 / 27. 7. 2021
Tunizijski predsednik Kais Sajed je po enajstih tednih brezvladja imenoval novo vlado. Vodenje tunizijske vlade bo tako prevzela Nadžla Buden, prva ženska na čelu vlade katere od držav Magreba, ki je kot prioriteto izpostavila boj proti korupciji. Politična kriza v Tunizija sicer traja od konca julija, ko je Sajed razpustil parlament, odstavil predsednika vlade in si dodelil večje pristojnosti, kar so nekateri mednarodni opazovalci označili za državni udar. Buden ni do zdaj opravljala nobene javne funkcije, Sajed pa je zmanjšal pristojnosti, ki jih prinaša njen novi položaj.

Na predčasnih volitvah v Iraku je največ glasov doseglo gibanje šiitskega klerika Moktade Al Sadra, vodilnega predstavnika mreže paravojaških milic, ki so v Iraku porazile Islamsko državo. Sadrističnemu gibanju naj bi po začasnih rezultatih pripadlo najmanj 60 sedežev v 329-članskem parlamentu. Največjo izgubo je utrpela proiranska koalicija Fatah, povezana s šiitskimi milicami. Gibanje je že zavrnilo rezultate kot ponarejene. Od 47-ih sedežev, ki jih je imela v prejšnjem sklicu parlamenta, naj bi jih obdržala le 14. Iraški premier Mustafa Al Kademi je volitve razpisal po množičnih protestih zaradi korupcije in slabih gospodarskih razmer, ki so vzniknile pred dvema letoma. Volilna udeležba je bila najnižja po padcu Sadama Huseina, le 41-odstotna.

Turški napadi na ameriške zaveznike, kurdske sile v Siriji.
 / 15. 2. 2016
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je po nedavnem napadu na severu Sirije, v katerem sta bila ubita dva turška policista, napovedal nove vojaške posege. Policista sta bila v nedeljo ubita v raketnem napadu v sirski regiji Azaz blizu turške meje. Napad naj bi po turških informacijah izvedle oborožene enote kurdskih Ljudskih zaščitnih enot, krajše YPG. Azaz je poleg regije Jarablus od leta 2016 pod nadzorom upornikov, ki jih podpira turška vlada. Ta želi na severu Sirije izničiti vpliv kurdskih milic, predvsem YPG-ja, sicer sirskega podaljška Kurdske delavske stranke, ki jo Turčija prepoznava kot teroristično organizacijo.   

O spornem avstrijskem zemljevidu političnega islama
 / 3. 6. 2021
Kölnske mestne oblasti so z muslimansko mestno skupnostjo dosegle dogovor o klicanju k petkovim popoldanskim molitvam po zvočnikih. Po doseženem dogovoru bo tako vsem 35-im mošejam v Kölnu med poldnevom in tretjo popoldne dovoljeno uporabljati zvočnike, a bo njihova glasnost omejena, pred tem pa bodo morali opozoriti sosede. V Kölnu so leta 2018 odprli največjo mošejo v Nemčiji, ki je bila po prihodu večjega števila migrantov z Bližnjega vzhoda večkrat prizorišče nemirov zaradi vdorov skrajnih desničarskih gibanj.

Hrvaško državno tožilstvo v Karlovcu je sprožilo preiskavo proti hrvaškim policistom, ki so na nedavno razkritih posnetkih pretepali migrante in jih iz Hrvaške nezakonito vračali v Bosno in Hercegovino. Hrvaško notranje ministrstvo je sicer že v petek potrdilo, da je suspendiralo tri pripadnike posebnih enot, prepoznane na videoposnetkih. Prav tako proti osmim policistom potekajo disciplinski postopki zaradi suma nasilja nad migranti, še 22 jih bo obravnavalo državno tožilstvo. Trem policistom grozi zaporna kazen do deset let, policistom v disciplinskem postopku pa odpoved delovnega razmerja za obdobje enega leta in premestitev na manj izpostavljeno delovno mesto. Do sedaj so Hrvaške oblasti zanikale obtože glede nasilja policistov nad migranti. Dokazov, da policijsko nasilje nad migranti ni le osamljen incident nekaj preveč entuziastičnih mož v modrem, ampak politika hrvaške policije, je že dolgo precej. Vsaj del jih je zbran v Črni knjigi nezakonitih vračanj, ki so jo pripravili člani Mreže za spremljanje nasilja na meji in je bila včeraj predstavljena v Atriju ZRC SAZU.

V Beogradu so včeraj obeležili šestdeseto obletnico ustanovitve Gibanja neuvrščenih. V času hladne vojne so gibanje zasnovali predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito, egipčanski predsednik Gamal Abdel Naser in predsednik Indije Džavaharlal Nehru. Gostiteljica Srbija, sicer opazovalka, je skupaj s predsedujočim Azerbajdžanom gostila delegate iz 105-ih držav in 11-ih mednarodnih organizacij. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja je mednarodni vpliv Gibanja neuvrščenih zanemarljiv, v Gibanje pa je včlanjenih 120 držav.

V največji slovenski energetski družbi Petrol so napovedali občutno zvišanje cene elektrike in zemeljskega plina s prvim decembrom. Kot razlog so navedli podražitev energentov na mednarodnih trgih. Po prvih izračunih se bo elektrika za gospodinjstva podražila za slabo tretjino, za male poslovne odjemalce bo cena višja za 30 odstotkov, plin pa se bo podražil za 12 odstotkov. 

Strukturne spremembe v Savinjsko-šaleški regiji
 / 10. 8. 2021
Termoelektrarna Šoštanj in Holding slovenske elektrarne tožita župana mestne občine Velenje Petra Dermola, ki je TEŠ vodil med letoma 2013 in 2014. Če bo Dermol obsojen – pritožbo je na prvi stopnji že izgubil – bo moral družbi povrniti 76 tisoč evrov. Toliko je namreč kot direktor termoelektrarne izplačal sindikalistu Branku Sevčnikarju, ki je takrat postal predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Med Dermolovim direktorstvom so Sevčnikarju večkrat neupravičeno zvišali plačo, mu zagotovili službeni avtomobil in krili potne stroške.  V Holdingu slovenske elektrarne so Dermola tožili že leta 2015, takrat zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti iz hude malomarnosti.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness