Bombnih groženj OFF

Aktualno-politična novica
3. 6. 2022 - 15.00
 / OFF

Članice Evropske unije so dosegle dokončni dogovor o novem svežnju sankcij proti Rusiji. Na začetku tedna so sklenile politični kompromis, včeraj pa tudi natančen tehnični dogovor. Sankcije vključujejo delni embargo na uvoz ruske nafte, saj predvidevajo prepoved uvoza nafte, ki pride iz Rusije po morju. Začasno bo iz sankcij izvzeta nafta, dobavljena prek naftovoda Družba. Ta predstavlja eno tretjino vse nafte, ki jo Rusija dobavlja članicam Evropske unije. Embargu je najbolj nasprotovala Madžarska, ki je zahtevala posebna zagotovila, da ne bo prišlo do motenj v dobavi nafte. Sankcije vključujejo tudi prepoved zavarovanj tankerjev, ki prevažajo rusko nafto. Poleg zagotovil je Madžarska zahtevala, da se na seznam oseb, za katere veljajo sankcije, ne uvrsti ruski patriarh Kiril. Večina zavarovalnic za ladijski tovor je evropskih, največji igralci na področju prevozov s tankerji pa so grški ladjarji. Poleg delnega embarga na nafto bo Evropska unija iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift izključila eno belorusko in tri ruske banke, tudi največjo Sberbank. Na območju Evropske unije bodo prav tako prepovedali oddajanje trem ruskim televizijam. 

Zakaj Rusiji primanjkuje vojske?
 / 17. 5. 2022
Ostajamo pri vojni v Ukrajini. Ruske vojaške sile so po tem, ko so večino vojske preusmerile na vzhod Ukrajine, tik pred zavzetjem mesta Severodoneck. Po informacijah guvernerja ukrajinske regije Lugansk Sergija Gajdaja je ruska vojska zavzela 80 odstotkov mesta, boji v mestu pa se še vedno nadaljujejo. Ukrajinska vojska naj bi v naslednjih dneh iz Združenih držav Amerike dobila raketni sistem Himars, ki lahko hkrati izstreli več natančno vodenih raket in ima doseg približno 70 kilometrov. Poleg tega bodo ZDA v Ukrajino poslale še več raketnih sistemov za uničevanje tankov, oklepna vozila, helikopterje in rezervne dele. 

Evropska komisija je potrdila poljski načrt za okrevanje in odpornost. Z odobritvijo načrta je odlašala dobro leto, in sicer zaradi spora med Brusljem in Varšavo glede vprašanja vladavine prava. Komisija je Poljski prav tako očitala spodkopavanje pravne države in nedovisnega sodstva. Preden bo denar iz načrta za okrevanje lahko prišel na poljski račun, bo morala država po besedah predsednice Komisije, Ursule von der Leyen, izvesti dve reformi. Prva je reforma disciplinskega postopka proti sodnikom. Na Poljskem so maja odpravili sporno disciplinsko zbornico za sodnike, kar je močno pripomoglo k otoplitvi odnosov med Evropsko komisijo in poljsko vlado. Komisija zdaj od Poljske zahteva ustanovitev nove zbornice, ki bo skrbela za disciplinsko obravnavo sodnikov. Druga reforma je revizija postopkov, ki jih je proti sodnikom sprožila omenjena Komisija. Na odločitev Komisije je prav tako vplivala vojna v Ukrajini, ki je vprašanje vladavine prava na Poljskem potisnila na stranski tir. Načrt za okrevanje sicer predvideva, da bo Poljska dobila okoli 24 milijard evrov nepovratnih sredstev in 11,5 milijarde evrov v ugodnih posojilih.

Drugi del oddaje o gibanju Hutijev (Ansar Allah) v Jemnu.
 / 31. 8. 2019
Mednarodno priznana jemenska vlada in uporniška skupina Hutijev sta podaljšali premirje, ki sta ga sklenili aprila letos. Premirje naj bi se izteklo včeraj, a sta se obe udeleženki po informacijah posebnega odposlanca Združenih narodov v Jemnu, Hansa Grundberga, odločili za podaljšanje. V sklopu aprilskega premirja sta obe strani ustavili vojaške operacije, poleg tega pa so bili spet omogočeni leti iz Sane, ki jo nadzorujejo Hutiji, v Jordanijo in Egipt. V Hodeidi, ki jo prav tako obvladujejo Hutiji, pa je bilo odprto pristanišče za osemnajst ladij. Po podatkih Norveškega sveta za begunce se je število smrtnih žrtev v prvem mesecu premirja zmanjšalo za 50 odstotkov. Nerešeno ostaja vprašanje Taiza. Tretje največje mesto, ki je prav tako pod nadzorom Hutijev, po podaljšanju premirja še vedno nima odprte glavne ceste, ki ga povezuje s preostankom države. 

V Bosni in Hercegovini je včeraj več institucij prejelo elektronska sporočila, ki so vsebovala grožnje z bombami. Klinični center v Banja Luki se je bil primoran v celoti evakuirati, nato pa so morali bolniki in zaposleni čakati več ur, da so policisti preiskali celotno stavbo za potencialno bombo. Grožnje z bombami prihajajo prek elektronske pošte iz tujine, v sredo in četrtek pa jih je prejelo okoli 400 osnovnih in srednjih šol, predvsem na območju Republike Srbske. Grožnje so prav tako prejele šole in policijska postaja v Sarajevu. Konec prejšnjega meseca je grožnje z bombnimi napadi prejelo več kot sto šol v Srbiji. 

Z Nenadom Glišićem o delavskem Kragujevcu. Od topov prek avtomobilov Yugo do pravoslavnih križev.
 / 7. 11. 2018
V Kragujevcu se je včeraj začela stavka delavcev tovarne avtomobilov Fiat. Uprava koncerna Stellantis, ki je lastnik tovarne in je v delnem lastništvu države, je okoli 1600 delavcem v tovarni sporočila, da bo zaprla proizvodnjo v Kragujevcu, delavcem pa je ponudila dve možnosti. Prva je delo v tujini, predvsem na Slovaškem, druga možnost, ki so jo ponudili delavcem, pa je bila odpravnina v višini 4000 evrov. Predstavniki države so se sicer formalno dogovorili z upravo Stellantisa, da se zaposleni ne bodo posamično odločali med dvema ponujenima možnostima, temveč bo o tem odločal sindikat. Stellantis je ta dogovor prekršil, kar je tudi sprožilo stavko delavcev. Stavkajoči zahtevajo posredovanje države in možnost kolektivnega dogovora o prihodnosti zaposlenih. 

Ministrstvo za notranje zadeve je z nastopom nove ministrice Tatjane Bobnar umaknilo soglasje k prvim tožbam, vloženim zoper posameznike, za povrnitev stroškov policije na neprijavljenih shodih v zadnjih dveh letih. Ministrstvo se je, takrat pod vodstvom Aleša Hojsa, odločilo, da bo od domnevnih organizatorjev petkovih protestov terjalo izplačilo stroškov policijskega varovanja. Ustavno sodišče je sicer presodilo, da so bili odloki o omejitvi gibanja zaradi preprečevanja širjenja covida-19, ki jih je sprejela vlada Republike Slovenije, v delu, ki naslavlja prepoved zbiranja, neustavni. Kot so sporočili z ministrstva, je nova ministrica Tatjana Bobnar s tem dejanjem upoštevala stališča državnega odvetništva ter varuha človekovih pravic. 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.