Brexit ON, kubanski zdravniki OFF

Britanska vlada je včeraj po peturni seji podprla osnutek dogovora o brexitu. 585 strani dolg osnutek, po katerem naj bi Velika Britanija iz Evropske unije izstopila 29. marca prihodnje leto, predvideva izogibanje "trdi meji" med Republiko Irsko in Severno Irsko ter sprejetje posebne ureditve, ki bi preprečila vrnitev mejnih kontrol, v kolikor tekom prehodnega obdobja ne bi prišlo do sporazuma o prosti trgovini med državama. Prav tako bodo tekom prehodnega obdobja, ki se bo predvidoma končalo konec leta 2020, za EU in Veliko Britanijo še veljali enotno carinsko območje in pravila notranjega trga.

Odzivi na potrditev osnutka so znotraj britanske vlade mešani. Odstopno izjavo je podal minister za brexit Dominic Raab, ki se ne strinja s predlogi, vezanimi na Severno Irsko. Podobno potezo sta v znak protesta storila sekretarka za delo in pokojnine Esther McVey in britanski državni sekretar na ministrstvu za Severno Irsko Shailesh Vara. Da bo osnutek dogovora sprejet, ga morajo sicer potrditi še britanski parlament in vse članice EU. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je medtem napovedal vrh o brexitu, ki bo potekal 25. novembra.

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da je Rusija z aretacijami Alekseja Navalnega, opozicijskega politika, aktivista in samooklicanega nacionalističnega demokrata, kršila človekove pravice. S tokratno sodbo je sodišče pritrdilo predhodni odločitvi februarja lanskega leta, da so aretacije in pridržanja Navalnega s strani ruskih organov med letoma 2012 in 2014 bile nezakonite in politično motivirane. Med drugim je Navalnemu ruska centralna volilna komisija prepovedala kandidirati na predsedniških volitvah zaradi njegove korupcijske obsodbe iz leta 2013. Tudi v tem primeru je Evropsko sodišče za človekove pravice sicer razsodilo v prid Navalnemu, saj naj bi mu bila kršena pravica do poštenega sojenja. Sodeč po tokratni sodbi bo morala Rusija Navalnemu plačati več kot 51 tisoč evrov odškodnine.

Kubansko ministrstvo za zdravje je oznanilo, da bo iz Brazilije odpoklicalo tisoče zdravnikov, ki delujejo v državi po programu, imenovanem Mas Medicos - ali “več zdravnikov”. Razlog za to so izjave novoizvoljenega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ki je v intervjuju v brazilskem časniku Correio Braziliense napovedal spremembe v pogojih delovanja programa in pod vprašaj postavil kvalificiranost kubanskih zdravnikov. Preko programa, ki ga je v Braziliji vzpostavila nekdanja predsednica Dilma Roussef leta 2013, posebej v odročnih delih države deluje 11.420 kubanskih zdravnikov, ki v državo ne smejo pripeljati svojih družin, obenem pa velik del plače prejme kubanska vlada, kar želi Bolsonaro spremeniti.  

Varnostni svet Združenih narodov je po devetih letih umaknil sankcije proti Eritreji. Resolucija o sankcijah je bila sprejeta po obtožbah, da Eritreja omogoča pretok orožja v Somalijo in s tem oborožuje in usposablja militantne skupine, vključno z Al-Šababom. Dokazov za tovrstne vezi niso odkrili, umik sankcij pa prihaja tudi po tem, ko je Eritreja otoplila odnose s sosednjimi državami. Junija je tako sklenila mirovni sporazum z Etiopijo, ki je sklenil dve desetletji dolg konflikt med državama, eritrejski predsednik Isaias Afverki pa je julija s somalijskim kolegom podpisal sporazum o skupnem sodelovanju.

Spor med Izraelom in Palestino se je očitno razširil na področje favne, potem ko je izraelska uprava za naravo in parke za nacionalno kačo Izraela razglasila palestinskega gada. Kot odziv na to palestinske oblasti pripravljajo vložitev uradne pritožbe na konferenci Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, saj naj bi si v Izraelu z dejanjem prilastili simbol palestinske raznovrstnosti. Kača je bila na območju Palestine odkrita leta 1938, avstrijski zoolog Franz Werner pa ji je dal danes splošno priznano znanstveno latinsko ime Daboia palaestinae.

Danes je potekala seja vlade, po kateri so iz koalicijskih strank oznanili, da bo Slovenija brez zadržka pristopila h globalnemu dogovoru Združenih narodov o migracijah, tako imenovani marakeški deklaraciji. Razprava je potekala po tem, ko je sklic za izredno sejo podala stranka SDS, ker je bilo zadnje stališče Slovenije o sporazumu sprejeto, ko je bila na oblasti predhodna vlada, prav tako pa je od dogovora v zadnjem času odstopilo več držav - med drugim Avstrija, Madžarska in Češka. Deklaracija, ki ji poleg SDS-a nasprotujejo tudi v NSi, je pravno nezavezujoč dokument, definira pa 23 ciljev, ki naj bi omogočili varnejši in bolj urejen pretok ljudi.

Za varnost Slovenije skrbi tudi obrambni minister Karl Erjavec, ki je razkril, da je Slovenija podpisala sporazum o nakupu 38 ameriških oklepnikov Oshkosh. Za nakup bo država odštela slabih 18 milijonov dolarjev. Ob tem je Erjavec oznanil, da na ministrstvu načrtujejo tudi nakup treh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, medtem ko so nakupi 8-kolesnih oklepnikov za zdaj zamrznjeni. Na ministrstvu sicer nakup še načrtujejo, a še nimajo izbranega proizvajalca, potem ko je ponujena cena za oklepnike znamke Boxer bila previsoka.