CastillOFF

Aktualno-politična novica
8. 12. 2022 - 15.00
 / OFF

Ob izvolitvi prvega perujskega levičarskega predsednika
 / 19. 6. 2021

V Peruju je zaprisegla nova predsednica Dina Boluarte, ki je prva ženska na tem položaju. Kongres je z veliko večino pred tem odstavil predsednika Pedra Castilla. Glasovanje o njegovi odstavitvi je kongres sklical po tem, ko je državni tožilec predsednika obtožil vodenja kriminalne organizacije, ki je profitirala od državnih poslov in ovirala preiskave. Ko je Castillo videl, da ga bo kongres razrešil, ga je želel razpustiti in začeti vladavino z odloki. Uvesti je hotel tudi policijsko uro, napovedal je nove parlamentarne volitve in reforme sodstva. Ustavno sodišče je Castillovo namero označilo za državni udar, kmalu zatem pa ga je kongres odstavil. Policija ga je že aretirala, obtožen je zločinov upora in zarote proti ustavnemu redu. Boluarte je članica perujske leve stranke Perú Libre. Med Castillovim predsedstvom je poleg položaja podpredsednice bila še ministrica za razvoj in socialno inkluzivnost. Peru je od leta 2011 sicer zamenjal že osem predsednikov.

Gvatemalsko sodišče je nekdanjega predsednika Otta Pereza in njegovo podpredsednico Roxano Baldetti zaradi korupcije obsodilo na 16 let zapora. Perez, ki je Gvatemali predsedoval od 2012 do 2015, je preteklih sedem let v zaporu čakal na odločitev sodišča. Baldetti pa je v zaporu od leta 2018. Perez in Baldetti sta bila leta 2015 obtožena vzpostavitve sistema, v katerem sta skupaj z uradniki v carinski in davčni upravi pobirala podkupnine uvoznikov. Pokradla sta tri milijone in pol evrov državnega denarja.

Uslužbenci časopisa New York Times stavkajo zaradi neuspešnih pogajanj o dvigu plač in delu na daljavo. Stavka se je začela ob polnoči in bo trajala cel dan. Sindikat zahteva 10-odstotni dvig plač, medtem ko uprava ponuja petinpolodstotni dvig, ki bi mu kasneje sledil še triodstotni. Zaposleni si želijo tudi dela od doma, v primerih ko je to mogoče. Trenutno morajo biti v pisarni vsaj trikrat na teden, vendar nekateri v znak protesta delajo od doma.

Protesti žensk, protesti v Balučistanu, protesti v Kuzestanu
 / 15. 10. 2022

V Iranu so usmrtili prvega zapornika zaradi napada na pripadnika varnostnih sil med protestom. Usmrčeni Mohsen Šekari je bil aretiran septembra na protestih, ki so izbruhnili po smrti Mahse Amini  v policijskem priporu. Po navedbah Amnesty International so iranske oblasti na smrt obsodile 21 ljudi. 

Volilna komisija v Nepalu je objavila uradne rezultate volitev, ki so potekale 20. novembra. Največja stranka Nepalski kongres je dobila 89 sedežev v 275-članskem parlamentu. Nepalskemu kongresu, ki je skupaj s štirimi strankami tvoril manjšinsko koalicijo, se bo pridružila še stranka Janamat. S tem bo koalicija lahko sestavila večinsko vlado. Predsednik vlade bo že šesti mandat ostal Šer Bahadur Deuba. Nepalski parlament je sestavljen iz 165 poslancev, ki se jih neposredno izvoli na volitvah, ostalih 110 poslancev določijo stranke glede na to, koliko glasov dobijo na volitvah. Največja opozicijska stranka, Združena komunistična marksistična leninistična stranka, je na volitvah dobila 92 sedežev.

Evropska komisija je predlagala deveti sveženj sankcij in ukrepov proti Rusiji po začetku invazije v Ukrajini. Nov paket sankcij vključuje ukrepe proti oboroženim silam Ruske federacije in proti vojaški industriji. Po predlogu Komisije bi predmet sankcij postalo blago, ki se ga lahko uporablja v tako imenovane dvojne namene, torej v civilne in vojaške. Komisija bi sankcionirala podjetja, ki bi v Rusijo uvažala brezpilotne letalnike in dele za letala, nekatere kemikalije, prenosnike, objektive in trde diske. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen prav tako predlaga uvrstitev vojaških častnikov in članov poveljstva ruske vojske na seznam posameznikov in pravnih oseb, ki so pod sankcijami Unije. 

Kaj in predvsem zakaj se dogaja na balkanski poti
 / 3. 12. 2022

Izšla je četrta izdaja Črne knjige o pushbackih, ki vključuje več kot 800 strani analiz in pričevanj beguncev o nasilju na zunanjih in notranjih mejah Evropske unije. Izdala jo je evropska parlamentarna skupina Levica, pri njeni pripravi so sodelovale organizacije, zbrane v Border Violence Monitoring Network. Migranti so poročali o fizičnih in psiholoških zlorabah, prišlo pa je tudi do smrtnih žrtev. V Bosni in Hercegovini ter Hrvaški je denimo več migrantov umrlo, kot jih je dobilo azil. Dve leti po izdaji prve knjige, ki je podrobno popisala izvajanje pushbackov evropskih policij, se ignoriranje pravic beguncev do izražanja namere podaje prošnje za mednarodno zaščito v splošnem ni spremenilo. Namesto tega so, kot pišejo v uvodniku člani evropske skupine Levice, Poljska, Litva in Latvija sprejele zakone za legalizacijo pushbackov. Ob tem je Evropska komisija ostala tiho in z novim predlogom Zakonika o schengenskih mejah predlagala legalizacijo notranjih pushbackov tudi sama. Glavne ugotovitve nove izdaje Črne knjige je povzela sourednica Hope Barker.

Izjava

Na željo kabineta premierja je policija objavila poročilo o političnih pritiskih, ki ga je od vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava zahteval Robert Golob. V poročilu Lindav piše o Golobovi želji, da policija pozove Evropsko javno tožilstvo, naj čim prej zaključi preiskavo Darka Muženiča. Golob je po poročilu Lindava dejal, da je treba Muženiča čim prej prestaviti na mesto direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada. Lindav meni, da policija nima pristojnosti za tak poziv. Golob je na sestanku tudi dejal, da je treba »čim prej nekaj narediti tudi s tistim tam dol, ki je direktor na mojem koncu,« s čimer je po navedbah N1 in Dela mislil direktorja novogoriške policije Evgena Govekarja. Lindav je omenil tudi pritisk, ki naj bi ga izvajal vodja službe za varovanje predsednika vlade, Robert Kešpert. Kešpert je Lindavu dejal, naj še enkrat premisli odločitev, da se specialno enoto generalne policijske uprave ponovno umesti v upravo za policijske specialnosti. 

Ustavna komisija državnega zbora je ustanovila strokovno skupino za pripravo predloga ustavnih sprememb na področju imenovanja sodnikov. Strokovno skupino bodo sestavljali pravniki Ciril Ribičič, Dino Bauk, Janez Pogorelec in Aleš Zalar. Predlog za začetek postopka spremembe ustave je v parlamentarni postopek vložila koalicija, nasprotujejo pa mu v Slovenski demokratski stranki.

OFF je pripravila vajenka Hana, pomagal je Pero.

Foto: Pedro Szekely, flickr, creative commons

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness