Domovinski off

Aktualno-politična novica
25. 6. 2021 - 15.00
 / OFF

Derek Chauvin, nekdanji policist iz Minneapolisa, ki je 25. maja lani umoril temnopoltega Američana Georgea Floyda, je bil na prizivnem sodišču v Minnesoti obsojen na 30-letno zaporno kazen. Porota je odločila, da je Chauvin, potem ko je Floyda devet minut in 29 sekund zadrževal s klečanjem na njegovem vratu, kriv v vseh točkah obtožnice umora druge in tretje stopnje. Glede na minnesotsko kazensko zakonodajo bi v zaporu najverjetneje odslužil le dve tretjini kazni, ob zglednem vedenju pa bi lahko preostanek odslužil v priporu na prostosti. Floydova smrt je sprožila val protestov proti rasni neenakosti in policijskemu nasilju v ZDA in tujini, sojenje Chauvinu pa je bilo preizkus policijske odgovornosti.

Japonski ladjar Shoei Kisen Kaisha je z upravljalci Sueškega prekopa sklenil dogovor o finančnem povračilu škode zaradi marčevske šestdnevne blokade tovornega prometa skozi prekop. Zavarovalnica Stann Marine bo Egiptu zaradi nastale škode izplačala kar 460 milijonov evrov. Spomnimo: kontejnerska ladja Ever Given, težka 220 tisoč ton, se je marca letos za šest dni zagozdila v Sueškem prekopu in povzročila mednarodno logistično krizo. Začetni odškodninski zahtevek egiptovskih oblasti je bil 800 milijonov evrov, čeprav je po ocenah zavarovalnice Refinitiv nastalo zgolj za 90 milijonov evrov škode, in sicer zaradi izgubljene tranzitne pristojbine. Egipt bo tako ladjo in blago na njej, ki ju je zasegel po uspešni reševalni akciji, predal lastniku.

Rusija naj bi z 11 milijoni evrov podprla volilno kampanjo Igorja Dodona, nekdanjega moldavijskega predsednika in voditelja socialistične stranke PSRM, pred lanskimi predsedniškimi volitvami. Po poročanju nemškega tabloida Bild, ki je razkril diplomatske depeše, naj bi Rusija denar namenila »prijateljskim kandidatom« za povečanje svoje vloge v srednji Evropi. Štiri milijone so Dodonu nakazali zato, da bi po volitvah nadaljeval Kremlju prijazno politiko, 528 tisoč evrov je bilo namenjenih medijskim projektom, 393 tisoč evrov podkupninam tujih opazovalcev volitev, ki so imeli nalogo ignorirati nepravilnosti, obdelavi rezultatov volilne komisije pa je bilo namenjenih še dodatnih 500 tisoč evrov. Lanske predsedniške volitve je Dodon sicer izgubil proti Maii Sandu, kandidatki proevropske stranke Akcija in solidarnost. Razkritje ni presenečenje, saj Moldavijo 11. julija čakajo parlamentarne volitve, na katerih se bosta za prevlado borila prav Dodonova socialistična PSRM in stranka trenutne predsednice Maie Sandu.

Vrh voditeljev Evropske unije je zavrnil skupni poziv nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona k nujnemu srečanju voditeljev Evropske unije z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Idejo je podprla večina voditeljev srednjeevropskih držav, nasprotovale pa so ji države vzhodne Evrope. Zadnje tovrstno srečanje je sicer potekalo pred sedmimi leti, januarja 2014. Evropska unija je srečanja prekinila marca 2014, po ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim. Je pa vrh EU prinesel nov dogovor o tako imenovani pomoči Turčiji za zaustavitev migracij. Gre za potrditev nadaljevanja obstoječega dogovora s Turčijo, po katerem ta država zadržuje begunce iz Sirije in drugih držav na Bližnjem vzhodu ter z drugih koncev Azije, na primer iz Afganistana, v zameno za evropski denar.

Evropski parlament je v četrtek izglasoval resolucijo, v kateri je reproduktivne pravice žensk razglasil za človekove pravice. Parlament z odločitvijo med drugim poziva države članice Evropske unije, naj ženskam zagotovijo dostop do varne in legalne prekinitve nosečnosti. Resolucija je bila sprejeta s 378-imi glasovi za in 255-imi glasovi proti, 42 poslancev pa je bilo vzdržanih. Resolucija za države članice sicer ni pravno zavezujoča, vendar jih vseeno spodbuja, naj na področju ukrepajo. Zavzema se tudi za odstranitev davka na dodano vrednost na menstrualne izdelke in za olajšanje dostopa do storitev na področju ženskega reproduktivnega zdravja. Evropska škofovska konferenca je resolucijo kritizirala že pred njenim sprejemom, saj naj bi predstavljala preveč enostranski pogled na splav.

Za otroke je šlo tudi na skrajnem koncu Iberskega polotoka. Gibraltarci so na referendumu potrdili reformo zelo restriktivne zakonodaje o splavu. Spremenjena zakonodaja, ki bo nekoliko bolj liberalna, bo še vedno zelo stroga, saj dovoljuje splav v prvem trimesečju, če je ogoroženo fizično ali duševno zdravje nosečnice ali ob poškodbi fetusa. V strogo določenih izjemnih primerih bo prekinitev nosečnosti dovoljena tudi kasneje. Sedanja zakonodaja splav prepoveduje z grožnjo dosmrtnega zapora, zato so ženske iz Gibraltarja na splav odhajale v Španijo in Veliko Britanijo. Spremembe je podprlo 62 odstotkov od dobre polovice volilnih upravičencev, ki so se udeležili referenduma. Spremembe je sprožila odločitev vrhovnega sodišča Severne Irske, ki je leta 2018 praktično enak zakon spoznalo za neskladen z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Britanski varuh konkurence CMA je danes začel preiskavo proti ameriškima tehnološkima velikanoma Amazonu in Googlu zaradi pomislekov, da na svojih spletnih mestih dopuščata lažne ocene. Varuh konkurence bo preiskoval morebitne kršitve potrošniške zakonodaje na področju zaščite kupcev pred lažnimi recenzijami oziroma ocenami. CMA se je za to potezo odločil po začetni preiskavi, ki se je začela maja 2020 in v kateri je ocenil nekaj platform notranjih sistemov in procesov za prepoznavanje in obravnavanje lažnih ocen. Lažne in zavajajoče ocene namreč vplivajo na ocene podjetij in na to, kako so podjetja in izdelki prikazani potrošnikom, kar spremeni njihovo nakupovalno izkušnjo. Če bo CMA po preiskavi ugotovil, da sta podjetji kršili zakonodajo s področja varstva potrošnikov, lahko zahteva ukrepanje. To bi lahko vključevalo zagotovitev formalnih zavez podjetij, da spremenijo način ravnanja z lažnimi ocenami.

Novice iz Slovenije

»Pred natanko tridesetimi leti je slovenski parlament po burnih razpravah in glasovanjih o osamosvojitvenih zakonih, med katerimi so bili najpomembnejši sprejeti le z nekaj glasovi pičle Demosove večine, s potrebno dvotretjinsko večino le sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, s katerim je Slovenija prevzela pristojnosti prejšnje federacije na svojem ozemlju. Slovenija je postala samostojna in neodvisna država.«

»Enotnost naroda, pogum njegovega oboroženega dela, trdna politična volja vladne koalicije Demos pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika ter samoiniciativnost množice posameznih poveljnikov taktičnih enot teritorialne obrambe in policije so skovali zmago v vojni za Slovenijo. Zmago, povzdignjeno v svoji končnosti na slovenski Olimp, zmago, pomembnejšo od vseh bitk, ki so jih naši predniki, mnogokrat žal tudi za tuj račun, bojevali skozi vrtince nehvaležne zgodovine preteklih stoletij.«

»Ko smo stopali na pot samostojnosti, smo vedeli, da ne bo lahko. A nas je vse gnala naprej srčna želja, ki nam je dajala pogum in vero, da je vse, kar delamo, prav in dobro. Želeli smo živeti v svobodni in demokratični državi, kjer bodo vrednote svobode, pravičnosti, solidarnosti in poštenja hodile z roko v roki z gospodarsko uspešnostjo in blagostanjem. V državi, ki bo mati domovina za vse.«

»Želim si, da bi ob našem največjem prazniku z vseh domov naši ljubi domovini v poklon ponosno plapolale slovenske zastave. Da bi v poletnih dneh, ki so pred nami, odkrivali njene doslej skrite lepote in spoznali, kako čarobna je. V glas zvonov rojena, dana od Boga. Nam ustvarjena. Vse najboljše, Slovenija!«

Moja dežela je dežela priložnosti in različnosti

Tem slavnostnim in vznesenim besedam našega premierja ni kaj dodati. Omenimo lahko le, da je svoj piskrček pristavil tudi notranji minister Aleš Hojs, ki je spomnil, da brez slovenske policije in njene neomajne drže ne bi bilo naše ljube domovine. Združeni v veri in enotnosti vas tako lahko le vljudno povabimo na uradno praznovanje dneva državnosti, drevi ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani. Scenarij za proslavo je spisal enfant terrible RTV Slovenija Igor Pirkovič, režiral pa jo bo sdsov hišni režiser Roman Končar.

Režijski napotki

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness