FARC in OFFrožje

Aktualno-politična novica
5. 9. 2019 - 15.00
 / OFF

Poslanci spodnjega doma britanskega parlamenta so včeraj sprejeli zakon o preprečitvi izstopa iz Evropske unije brez dogovora. Zakon, ki ga mora podpreti še lordska zbornica, predvideva, da premier, v primeru nesklenitve dogovora do 31. oktobra zaprosi Evropsko unijo za podaljšanje roka za sklenitev dogovora. Med glasovanjem je premier tudi izgubil parlamentarno večino, saj je k Liberalnim demokratom prestopil Philip Lee in tako izničil že tako krhko torijsko večino, ki je temeljila na podpori severnoirskih unionistov. 

Poslanci so izglasovali tudi zakon, ki jim dodeljuje pravico glasovanja o bodočem dogovoru z Unijo. Premier Boris Johnson, zagovornik izstopa 31. oktobra z dogovorom ali brez, je v odziv parlamentu predlagal razpis predčasnih parlamentarnih volitev za 15. oktobra, vendar njegov predlog ni dobil dvotretjinskega soglasja. Največja opozicijska stranka Laburisti in druge opozicijske stranke namreč nasprotujejo razpisu volitev, dokler ne bo možnost izstopa brez dogovora popolnoma onemogočena. 

Nova italijanska vlada, že 66. po letu 1946, sestavljena iz Demokratske stranke, stranke Svobodni in enakopravni ter Gibanja petih zvezd, je zaprisegla in predstavila nove ministre ter program. Premier ostaja Giuseppe Conte, Demokratska stranka bo imela devet ministrov, Gibanje petih zvezd deset, enega pa Svobodni in enakopravni. Nova vlada je v primerjavi s prejšnjo, ki je vključevala Ligo, nominalno bolj naklonjena Evropski uniji. Novi finančni minister je na primer Roberto Gualtieri, nekdanji predsednik komiteja za ekonomijo in denarne zadeve Evropskega parlamenta. Notranja ministrica je postala Luciana Lamorgese, katere dosedanja funkcija na notranjem ministrstvu je bila urejanje sprejemnih centrov za migrante in begunce na severu Italije in stvaritev programov integracije. Prednostna naloga nove vlade je sprejem proračuna za 2020, katerega del naj bi bila tudi ustanovitev javne banke za pomoč revnejšemu jugu države, napovedujejo pa tudi spremembo migrantske zakonodaje.

Nekdanji visoki poveljnik FARC-a Luciano Marín Arango, bolje poznan po svojem vojaškem imenu Ivan Marquez, ki je bil leta 2016 eden glavnih pogajalcev za mirovni dogovor levičarske oborožene skupine s kolumbijsko vlado, je napovedal nastanek novega političnega gibanja. Marquez je prejšnji teden napovedal, da se bodo nekdanji člani FARC-a ponovno oborožili, saj je po njegovem prepričanju kolumbijska vlada prekršila mirovni dogovor s FARC-om. Med drugim kritiki izvedbe mirovnega dogovora poudarjajo, da vlada in predsednik države Ivan Duque niso storili dovolj, da bi preprečili umore članov nekdaj oboroženega FARC-a ali umore aktivistov, ki podpirajo mirovni dogovor. Vlado obtožujejo tudi premajhnega vložka v vključitev nekdanjih borcev v civilno družbo, na primer s programi poklicne prevzgoje. Vlada predsednika Duqueja, ki je že od nekdaj skeptičen do mirovnega dogovora, podedovanega od predhodne vlade, je letos zmanjšala sredstva za integracijo članov FARC-a v družbo. 

Legalno priznana politična stranka FARC, ki je nastala po podpisu sporazuma, je poudarila, da bodo spoštovali mirovni dogovor, podatki Kolumbijskega observatorija organiziranega kriminala pa kažejo, da je večina nekdanjih vojakov FARC-a leta 2016 odložila orožje. Trenutno število oboroženih nekdanjih vojakov FARC-a, ki so sedaj del raznih milic je do tri tisoč. 

Iranski predsednik Hasan Rohani je napovedal, da bo Iran prenehal spoštovati omejitve raziskovanja in razvoja jedrske tehnologije, ki so predpisane v mednarodnem jedrskem sporazumu. Iran bo tako razvijal centrifuge, ki bodo pospešile proces bogatenja urana. Rohani je sicer izjavil, da je alternativni dogovor s podpornicami sporazuma, Nemčijo, Francijo in Združenim kraljevstvom, za sklenitev katerega je določil dvomesečni rok, blizu. 

Rohani je dejal, da je odstop od omejitev raziskav odgovor na včeraj okrepljene ameriške sankcije. Predsednik trdi, da bi Iran spoštoval dogovor, če bi ga tudi vse ostale podpisnice, predvsem Združene države Amerike, ki so iz dogovora izstopile lani. Iransko zunanje ministrstvo je zatrdilo, da se bo država vrnila k izpolnjevanju dogovora, če se bo francoska ideja o 15-milijardnem kreditu za prodajo nafte, uresničila. 

Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je ob uradnem umiku predloga Zakona o izročanju s celinsko Kitajsko zavrnila zahtevo protestnikov po ustanovitvi neodvisnega organa za preiskavo ravnanja policije v nedavnih protestih. Namesto tega podpira odprtje preiskave v izvedbi organa za preiskovanje policije znotraj policije, ki naj bi ga dopolnili tuji strokovnjaki in vladna predstavnika. Zavrnila je tudi drugi dve zahtevi protestnikov, torej svoj odstop in umik vseh obtožnic proti protestnikom. Poudarila je tudi, da sta cilja umika zakona “ustaviti nasilje in kaos” in s strogim ravnanjem organov kazenskega pregona povrniti mesto v stanje normale. Protestniki so napovedali nadaljevanje protestov do začetka neodvisne raziskave v domnevno prekomerno policijsko uporabo sile nad protestniki. 

Vzroki včerajšnje nesreče rudarjev velenjskega rudnika javnosti še niso znani. 11 rudarjev se je poškodovalo med prevozom z gonodolo. Asmir Bečarević iz sindikata delavcev Rudarstva in Energetike Slovenije povzame trenutno znane informacije in opozori na letošnje povečanje števila rudarskih nesreč. 

izjava 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness