GOFFlob mandatar

Aktualno-politična novica
26. 5. 2022 - 15.00
 / OFF

Rusija je napadla Ukrajino
 / 25. 2. 2022
Oba domova ruske dume sta sprejela zakon, ki ukinja omejitve najvišje možne starosti za služenje v vojski. Po trenutni zakonodaji se lahko za služenje prijavijo ruski državljani med 18. in 40. letom starosti, medtem ko so tuji državljani lahko stari največ 30 let. Pobudniki zakona želijo z odstranitvijo zgornje starostne meje k služenju privabiti specialiste za uporabo naprednega orožja in specialiste na področju medicine, vzdrževanja in komunikacije. Ob tem so ruske oblasti poudarile, da konca invazije še ne bodo napovedale in da so v Ukrajino poslani zgolj tisti vojaki, ki se prijavijo prostovoljno. Rusija, ki kljub vojni v Ukrajini ni zadržala nabornikov v uniformi, že nekaj časa poskuša povečati število pogodbenih vojakov s ponujanjem visokih plač. 

Madžarski predsednik Viktor Orbán je s posnetkom, ki ga je objavil na svojem Facebook profilu, sporočil, da namerava vlada uvesti poseben davek na dobiček nekaterih velikih podjetij in bank. Obdavčena bodo podjetja s presežnim dobičkom, kot so velike trgovske verige, zavarovalnice, letalski prevozniki in energetska ter telekomunikacijska podjetja. Za zdaj še nobeno podjetje ni bilo posebej imenovano. Napovedani ukrep bo v veljavi letos in prihodnje leto, zbrana sredstva pa se bodo razdelila v dva sklada. Eden bo namenjen financiranju in krepitvi vojske, z drugim pa namerava vlada pomagati gospodinjstvom, ki so v stiski zaradi naraščajočih cen energije. Takšen davek na banke ter maloprodajna in energijska podjetja je Orbán uvedel že leta 2010, s čimer mu je uspelo zmanjšati takratni proračunski primanjkljaj. Tokrat so razlog za ukrep naraščajoče cene, ki so posledica vojne v Ukrajini. Vlada je zaradi vojne včeraj razglasila izredne razmere, ki pa pomenijo zgolj nadaljevanje izrednega stanja, saj je to razglašeno že dve leti zaradi epidemije koronavirusne bolezni.   

Španija je napovedala večji sodni nadzor nad svojimi obveščevalnimi službami, ki so priznale vohunjenje za več katalonskimi politiki. Aprila je zaradi parlamentarne preiskave prišlo na dan, da je glavna španska obveščevalna služba z vohunsko programsko opremo Pegasus nadzirala telefone nekaterih separatističnih katalonskih politikov. Zato je španska vlada maja odpustila direktorico osrednje obveščevalne službe Paz Esteban. V nepovezanem primeru so programsko opremo Pegasus našli tudi na mobilnih telefonih premierja Pedra Sáncheza in obrambnega ter notranjega ministra. Za tem naj bi stale tuje obveščevalne službe. Z novo zakonodajo o tajnih službah želi Sánchez okrepiti pravice do zasebnosti. Za sprejetje pa potrebuje glasove Katalonske republikanske levice, ki z manjšinsko špansko vlado zaradi škandala ni v dobrih odnosih. 

Zakonska ureditev in realnost opravljanja splava na Hrvaškem
 / 19. 5. 2022
V Združenih državah Amerike se nadaljuje val zakonov, ki omejujejo pravico do splava. Republikanski guverner Oklahome Kevin Stitt je podpisal zakon, ki v zvezni državi prepoveduje prekinitev nosečnosti od spočetja. Oklahoma je postala prva država, v kateri je splav, z nekaj zelo redkimi izjemami, tako rekoč popolnoma prepovedan. S tem pa ima najbolj restriktivno zakonodajo na tem področju. Izjeme v zakonu se nanašajo na ženske, ki so zaradi zarodka v življenjski nevarnosti in ki so žrtve incesta ali posilstva, vendar mora biti kaznivo dejanje prijavljeno policiji. Od štirih klinik v zvezni državi, ki so izvajale splave, sta se dve že zaprli, ko je bil v začetku meseca sprejet zakon, ki je prepovedal splav po šestem tednu nosečnosti. Preostali dve kliniki se bosta zaprli takoj, ko bo začel veljati nov zakon, kar pomeni, da bodo o utemeljenosti splava odločali zdravniki, izvajali pa se bodo v bolnišnicah. Zakon pa ne obravnava kontracepcije, kot je jutranja tabletka.

Informacijska pooblaščenka je uvedla prekrškovni postopek zaradi nepravilnosti pri decembrskem pošiljanju pisem Janeza Janše, v katerih je kot predsednik vlade večino državljanov pozval k cepljenju proti novemu koronavirusu. Inšpekcijski postopek je bil sprožen po 153 prijavah zaradi suma nezakonite obdelave podatkov. NIJZ je za pošiljanje pisem uporabil podatke polnoletnih uporabnikov zdravstvenih storitev iz Centralnega registra podatkov o pacientih, za to pa so imeli ustrezno pravno podlago. Poleg tega se je v postopku ugotovilo, da predsednik vlade ni imel dostopa do osebnih podatkov naslovnikov pisma. Do nepravilnosti pa je prišlo pri prenosu datotek, pojasni Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka.

Izjava

Da so se vodilni odločili za uporabo WeTransferja, je precej nenavadno, predvsem zato, ker je za prenos velikih datotek na voljo storitev ministrstva za javno upravo. Do nepravilnosti je prišlo tudi v  podjetju Elektronsko pismo Pošte Slovenije, v katerem so osebne podatke hranili predolgo po tiskanju pisem. Za državljane je bilo najbolj problematično dejstvo, da jih niso obvestili o obdelavi njihovih podatkov. Glede neprimernosti tega se strinja tudi Prelesnik.

Izjava

svet
Zakon, ki bi omejil vlogo parlamenta pri imenovanju članov programskega sveta, še ni spisan
 / 3. 5. 2022
Spori na RTV Slovenija so se včeraj nadaljevali v nadzornem svetu s sprejetjem sprememb statuta. Spremembe statuta Radiotelevizije Slovenija določajo, da se televizijski informativni program razdeli na dve uredniško-producentski enoti, na uredništvo prvega in drugega programa. Poleg tega pa se uvaja uredniško-producentska enota MMC, ki jo vodi in usklajuje odgovorni urednik. Tega bo imenoval in razreševal generalni direktor na predlog direktorjev Radia in Televizije Slovenija. Za spremembo statuta je glasovalo devet od enajstih nadzornikov, kar je zadostilo zahtevi po dvotretjinskem soglasju. Novinarski sindikati spremembam nasprotujejo. Kritični so predvsem do delitve informativnega programa na dve enoti, kar bo po njihovem mnenju spodbudilo kršitve uredniške avtonomije in poklicnih standardov.  

Državni zbor je s 54 glasovi za in 30 proti izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade, z 52 glasovi za in 29 proti pa je bila za podpredsednico državnega zbora izvoljena poslanka Levice Nataša Sukič. Golob je v državni zbor že vložil listo ministrskih kandidatov, ki temelji na aktualnem zakonu o vladi in obstoječem razrezu ministrstev. Nova vlada načrtuje 19 ministrstev in eno brez resorja, od teh bodo štiri ministrstva nova. Načrte prišlekov je prekrižala SDS s predlogom za posvetovalni referendum o predlogu sprememb zakona o vladi, zato bodo svoj mandat začeli z obstoječim razrezom. V vloženi listi je ministrski kandidat za delo Luka Mesec, ki bo kasneje prevzel novo ministrstvo za solidarno prihodnost. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bi tako postal njegov strankarski kolega Simon Maljevac. Spremembe se bodo zgodile tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Trenutno je za kandidata predlagan Igor Papič, za katerega je rezervirano še neustanovljeno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ministrstvo za izobraževanje bo po zamenjavi prevzela Amalija Žakelj. Poleg ministrstva za okolje in prostor bo vlada imela še ministrstvo za podnebje in energijo, ki ga bo vodil Bojan Kumer. Edino ministrstvo brez resorja bo ministrstvo za Slovence po svetu, Služba vlade za digitalno preobrazbo, ki je zdaj brez resorja, pa se bo preoblikovala v ministrstvo. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness