GolobOFFa zmaga

Aktualno-politična novica
25. 4. 2022 - 15.00
 / OFF

O nedavnih državnih udarih v Sahelu in njihovem pomenu
 / 19. 3. 2022
Spopadi med Arabci in Nearabci v sudanski regiji Darfur so se v zadnjem tednu zaostrili. Vsaj 168 ljudi je v nedeljskem spopadu umrlo, ranjenih pa je bilo vsaj 98 ljudi. Do zaostritve je prišlo šest mesecev po vojaškem državnem udaru, v katerem so z oblasti odstranili prehodno vlado, ki je vodila demokratično tranzicijo po padcu dolgoletnega režima Omarja Al Baširja. Vojna na območju Darfurja sicer traja že od leta 2003, ko sta Sudansko osvoboditveno gibanje ter Gibanje za pravico in enakost začela s spopadi s sudansko vlado, ki zatira darfursko nearabsko prebivalstvo.

Nikaragovska vlada je zaključila proces izstopanja iz Organizacije ameriških držav – OAS. Zaprli so pisarne organizacije v državi in preklicali poverilnice predstavnikom OAS-a. Nikaragva je proces izstopanja začela kmalu po nastopu četrtega mandata predsednika Daniela Ortege. Razlog je predvsem v kritikah organizacije na račun demokratičnosti volitev, na katerih je bil Ortega izvoljen. Uradno je Nikaragva še vedno članica organizacije do konca leta 2023, zato OAS opozarja, da nikaragovska vlada s svojim početjem krši mednarodno pravo. Nikaragva na drugi strani organizaciji očita, da vodi intervencionistično politiko in da je pod nadzorom Washingtona. Ortega je nekdanji vodja marksističnega sandinističnega gibanja, ki pa je po svojem drugem vzponu na predsedniški stolček postal bolj konzervativen in naklonjen interesom kapitala. 

Razsežnosti turške invazije v Iraškem Kurdistanu
 / 14. 6. 2021
Turčija je prejšnji teden začela z ofenzivo na severni Irak, imenovano operacija Krempljev prijem. Ofenziva, ki poteka tako na tleh kot v zraku, je usmerjena proti kurdskim milicam in Kurdski delavski stranki, ki so jih v Turčiji označili za teroristične organizacije. V zračni napad so vključeni vojaška letala, helikopterji in brezpilotni letalniki. Po besedah turškega notranjega ministra Sulejmana Sojluja je namen operacije rešiti Sirijo in Irak iz rok ZDA in Evrope ter državama prinesti mir. Zgodovina turško-iranskih odnosov je sicer burna in turbulentna, zadnjo podobno vojaško operacijo je Turčija izvedla februarja letos, zadnjo večjo operacijo pa leta 2019.

Selimo se v Evropo. Nemčija skupaj z več drugimi državami pripravlja dogovor o pošiljanju orožja v Ukrajino. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA je v dogovor vključenih več vzhodnoevropskih držav, med njimi tudi Slovenija. Nemški kancler Olaf Scholz je že dlje časa deležen kritik parlamenta in nekaterih drugih predsednikov evropskih vlad, da Nemčija ni zavzela dovolj aktivne vloge pri pomoči Ukrajini in tako zaostaja za ostalimi evropskimi državami. Pošiljanje orožja je še dodatno otežila odločitev Švice, ki je Nemčiji blokirala izvoz streliva, izdelanega v Švici. Švicarska zakonodaja namreč tudi drugim državam prepoveduje pošiljanje orožja v države, ki so udeležene v državljanskih vojnah ali mednarodnih konfliktih.

Francozi so na mesto predsednika države ponovno izvolili trenutnega predsednika Emmanuela Macrona. Z nekaj manj kot 60-odstotno podporo je v drugem krogu francoskih predsedniških volitev premagal predsednico skrajno desne stranke Nacionalna fronta Marine Le Pen. Enak dvoboj se je že odvil pred petimi leti, tudi takrat v korist Macrona, a z nekoliko večjo razliko v rezultatu kot včeraj. Volitev se je udeležilo 72 odstotkov volilnih upravičencev, kar je najnižja volilna udeležba v drugem krogu francoskih predsedniških volitev od leta 1969. Francijo junija čakajo še parlamentarne volitve. Več o francoskih predsedniških volitvah pa v OFFsajdu ob petih.

Volitve so včeraj potekale tudi v Sloveniji. Nekaj manj kot milijon sedemsto tisoč volilnih upravičencev je imelo možnost odločati o sestavi 9. sklica državnega zbora. Udeležilo se jih je 70 odstotkov, kar je najvišja volilna udeležba po letu 2000. Z več kot 400 tisoč glasovi in 34,5 odstotka je slavilo Gibanje Svoboda, s čimer so prejeli zgodovinsko najvišje število poslancev v državnem zboru – 41. Predsednik stranke in najverjetnejši novi mandatar Robert Golob zmago vidi kot razlog za vsesplošno veselje in hkrati kot odgovornost. 

Izjava

Sledi SDS s 27 poslanci, Nova Slovenija z osmimi, SD s sedmimi in Levica s petimi poslanskimi mandati. Koordinator Levice Luka Mesec je prevzel odgovornost za slab rezultat in že včeraj zvečer ponudil svoj odstop svetu stranke. 

Izjava

V naslednjem sklicu bo tako najmanjše število strank do sedaj. Iz parlamenta se poslavlja večina zaenkrat še parlamentarnih strank. Parlamentarnega praga niso dosegle LMŠ, Konkretno v okviru gibanja Povežimo Slovenijo, SAB, SNS ter DeSUS, ki je bila v državnem zboru neprekinjeno od leta 1996. Dosedanji premier Janez Janša rezultate volitev interpretira predvsem kot nezaupnico opoziciji.

Izjava

Rezultatom volitev bodo v prihodnjih dneh prišteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti, zato se lahko tako kot volilna udeležba še nekoliko spremenijo. Nova sestava državnega zbora se bo predvidoma prvič sestala 13. maja.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness