GreblOFF

Aktualno-politična novica
22. 6. 2022 - 15.00
 / OFF

Izraelski politični vozel
 / 29. 3. 2021

Izraleski premier Naftali Benet in notranji minister Jair Lapid sta včeraj sporočila, da bosta razpustila izraelski parlament kneset in razpisala nove, že pete predčasne parlamentarne volitve v štirih letih, ki bodo potekale konec oktobra letos. Odločitev prihaja po izstopu poslanca Nira Orbaha, člana skrajno desne vladne stranke Jamina premierja Naftalija Beneta iz vladne koalicije, ki je tako z 59-imi od 120-ih poslanskih mest postala manjšinska. Že aprila je iz vladne koalicije v imenu ohranjanja judovske identitete Izraela in želje po vladni koaliciji, v kateri ne bi bilo arabskih strank, izstopila poslanka Idit Silman. Krhka Benetova koalicija, ki jo je sestavljalo kar osem strank – poleg zgoraj omenjenih sionističnih strank še zveza arabskih strank – je junija lani končala 12-letno vladavino premierja Benjamina Netanjahuja. Vodenje vlade bo začasno prevzel nekdanji podpredsednik vlade Jair Lapid iz sredinske stranke Ješ Atida, ki bi v skladu s koalicijskim dogovorom položaj premierja sicer prevzel avgusta prihodnje leto. Večni izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem že napovedal, da se bo na jesenskih volitvah potegoval za svoj peti in zadnji premierski mandat.

superrr
Interne zdrahe v Gibanju petih zvezd
 / 8. 6. 2021

Odstopa pa tudi italijanski minister za zunanje zadeve Luigi Di Maio. Ne sicer s funkcije, temveč iz svoje stranke Gibanje petih zvezd. Sinoči je potrdil, da bo ob odhodu iz stranke oblikoval novo poslansko skupino, ki bo še naprej podpirala vlado premierja Maria Draghija. Di Maio iz stranke izstopa zaradi dalj časa trajajočega spora z aktualnim predsednikom Gibanja petih zvezd in nekdanjim premierjem Giuseppejem Contejem. Gibanje je obtožil nasprotovanja vladni politiki do Ukrajine, saj je Conte kritičen do vojaške pomoči Ukrajini. Z Di Maiem naj bi odšlo še okoli šestdeset članov Gibanja, kar bi lahko Draghijevo večstrankarsko koalicijo dodobra pretreslo. Pojavljajo se namreč tudi ugibanja, da bi lahko Gibanje petih zvezd iz nje izstopilo. Največja stranka vladne koalicije bi tako postala desno populistična Liga, ki sicer tudi vse glasneje nasprotuje nadaljnji dobavi orožja Ukrajini. Draghijeva vlada bi sicer tudi v primeru, da izgubi podporo Gibanja petih zvezd, ohranila večino v parlamentu, vendar pa to ne bi bila več tako imenovana koalicija narodne enotnosti, na vodenje katere je nekdanji prvi mož Evropske centralne banke pristal februarja lani. 

Britanska saga o pomanjkanju tovornjakarjev ter goriva ali Full english
 / 1. 10. 2021

V Veliki Britaniji je včeraj potekal prvi dan največje stavke na železniškem omrežju v zadnjih tridesetih letih. Dobrim 40.000 članom sindikata delavcev v železniškem in pomorskem prometu, zaposlenih večinoma v državnem podjetju Network Rail, ki upravlja z železniško infrastrukturo, so se pri stavki pridružili še zaposleni pri londonski podzemni železnici in 13 upravljavcev vlakov. Razlog za stavko so neuspešna pogajanja sindikata z Network Rail o višanju plač in boljših delovnih pogojih. Generalni sekretar sindikata Mick Lynch je v včerajšnjem nagovoru vlado Borisa Johnsona obtožil, da je prometnemu omrežju zmanjšala sredstva v višini več milijard evrov, zaradi česar naj bi bil ta v stavko prisiljen. Po njihovem mnenju so bila delovna mesta izgubljena v celotnem sektorju, medtem ko plače zaposlenih, ki so ostali, ne sledijo naraščajoči inflaciji, ki je najvišja v zadnjih 40 letih. Urad britanskega premierja je v odzivu napovedal, da vlada ne bo popustila stavkovnim zahtevam, in javnost pozval k razumevanju. Vlaki so po včerajšnji stavki začeli voziti pozneje kot običajno, čez dan naj bi jih vozilo le okoli 60 odstotkov. 

kragujevac
1541 delavcev Fiatove tovarne postalo tehnološki višek
 / 7. 6. 2022

Protestirajo pa tudi delavci tovarne Fiat iz srbskega Kragujevca. Okoli 600 delavcev se je danes z avtobusi odpravilo proti Beogradu, kjer blokirajo most Gazela, ki glavno zahodno vpadnico iz Novega Beograda povezuje s centrom mesta. Protest je rezultat več mesecev trajajočih neuspešnih poskusov pogajanj neodvisnega sindikata Fiat Plastika z vodstvom lastnikom Fiata, družbo Stelantis, ki želi v tovarni namesto vozil na pogonska goriva v bodoče izdelovati električna. Ker bi bilo za to treba prilagoditi proizvodno linijo in poskrbeti za ustrezne kadre, so italijanski lastniki delavcem ponudili ali dvoletno delo v tovarni električnih avtomobilov na Slovaškem ali pa odpoved zaposlitve. Glede na izjave vodje sindikata Zorana Miljkovića bi tako brez dela ostali kakšnih 1.600 delavcev. Vodja pogajalske ekipe sindikatov Igor Anđić izpostavlja, da so glavne zahteve delavcev, ki se za delo na Slovaškem ne bodo odločili, dovolj visoke odpravnine, za kar pa vodstvo podjetja nima posluha.

Anđić

Zato so zahtevali garancijo srbske vlade, ki je aprila podpisala 190 milijonov evrov vredno pogodbo s podjetjem Fiat, o izplačilu odpravnin. Kljub večkratnim obljubam premierke Ane Brnabić formalni dogovor ni bil podpisan in delavci so izgubili potrpljenje. V primeru, da jim podjetje ne bo prisluhnilo, bodo blokirali proizvodnjo v Kragujevcu. Prisluhnimo odzivu delavcev, ki trenutno blokirajo avtocesto pred mostom Gazela.

Vox Populi

Nova pravila oblikovanja cen pogonskih goriv
 / 16. 6. 2022

Slovenski avtoprevozniki so se z infrastrukturnim ministrom Bojanom Kumrom dogovorili, da bodo na avtocestnem križu gorivo tankali po enakih cenah, kot veljajo drugje. Ukrep bo po besedah Petra Piška, predsednika sekcije na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, veljal 14 dni. Trenutno povišanje cen pogonskih goriv je okoli 12-odstotno, prevozniki bodo tako danes takoj s svojimi strankami lahko uskladili cene minimalno za 4 odstotke samo za dvig cene pogonskih goriv.

Po ponedeljkovem protestu sindikata novinarjev RTV Slovenija je danes Odbor za kulturo državnega zbora na nujni seji razpravljal o razmerah na RTV Slovenija. Predsednica odbora Tamara Vonta iz Gibanja Svoboda je nujno sejo sklicala, da bi »razpravljali o krnitvi novinarske in uredniške avtonomije ter pravice do obveščenosti kot poslanstva javnega RTV-ja«. Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough in predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič sta sicer sejo odbora državnega zbora po tem, ko sta prebrala svoji izjavi, zapustila. Grah Whatmough je svoj nastop zaključil z besedami:

Programske neugodnosti na RTV
 / 1. 3. 2022

Grah

Včeraj je potekala tudi prestavljena seja programskega sveta RTV. Svetniki niso podprli kandidature zanega športnega novinarja Urbana Laurenčiča za direktorja televizije. Na predlog generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha so na mesto vršilca dolžnosti direktorja televizije imenovali vodjo organizacijske enote glasbena produkcija RTV Slovenija Patrika Grebla. Dirigent, skladatelj in aranžer zabavne glasbe je sicer tudi svetovalec generalnega direktorja za glasbo.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.