HidžabOFF

Aktualno-politična novica
15. 3. 2022 - 15.00
 / OFF

soigu
Analiza taktik na bojiščih in sankcij na tržiščih
 / 4. 3. 2022
Evropska unija je sprejela nove gospodarske sankcije proti Rusiji. Gre predvsem za razširitev seznamov že znanih sankcij z novimi fizičnimi in pravnimi osebami. Na seznamu oligarhov, ki ne smejo potovati po državah Evropske unije, njihovo premoženje pa je v EU zamrznjeno, sta se zdaj znašla tudi Roman Abramovič in Tigran Kudaverdjan, direktor največjega ruskega tehnološkega podjetja Yandex. Povečalo se je tudi število ruskih podjetij, s katerimi so finančne transakcije prepovedane. Še vedno so izvzeta podjetja v energetskem sektorju in proizvajalci nekaterih surovin, kot sta na primer aluminij in baker. Unija je prepovedala uvoz jekla iz Rusije, hkrati pa je prepovedala izvoz luksuznih avtomobilov in nakita iz Evropske unije v Rusijo.

Nemška vlada je izrazila namero za nakup ameriških vojaških letal F-35. S tem bi zamenjali lovske bombnike tornado, ki jih uporabljajo že več kot 40 let. To odločitev je prejšnji mesec v svojem govoru napovedal že Olaf Scholz, ki je v luči vojne v Ukrajini oznanil povečanje izdatkov za obrambo države. Nemška vojska bo tako dobila 100 milijard evrov za vojaške investicije, kar bo med drugim porabila tudi za nakup okoli 35 vojaških letal F-35. Zaradi unikatne oblike in posebnega premaza radarji letalo F-35 zelo težko izsledijo. 

Začetek sodnega procesa o izročitvi Assangea Združenim državam Amerike
 / 24. 2. 2020
Vrhovno sodišče v Veliki Britaniji je ustanovitelju Wikileaksa Julianu Assangeu zavrnilo možnost pritožbe na izročitev Združenim državam Amerike, saj za to naj ne bi obstajala pravna podlaga. Prvostopenjsko sodišče je januarja lani sicer zavrnilo izročitev Assangea ZDA, ker naj bi zaradi razmer v tamkajšnjih zaporih obstajalo tveganje za samomor. Sodišče na višji instanci je po zagotovilih ameriške vlade, da bo imel Assange v zaporu boljše pogoje, to odločitev ovrglo. ZDA so proti Assangeu leta 2019 vložile obtožnico zaradi pol milijona tajnih vojaških dokumentov, povezanih z ameriškimi vojaškimi invazijami v Iraku in Afganistanu, ki jih je Wikileaks objavil leta 2010. O izročitvi bo dokončno odločila britanska ministrica za notranje zadeve Priti Patel. Obstajajo sicer še druge pravne poti, po katerih se lahko Assange izogne izročitvi, lahko se na primer poskusi pritožiti na zavrnitev tistih pravnih argumentov za izročitev, ki niso bili predmet današnje sodbe. 

Višje sodišče v indijski zvezni državi Karnataka je podprlo prepoved nošenja hidžaba na državni univerzi v mestu Udupi, saj je presodilo, da ne spada med bistvene prakse islama. Sodišče je obravnavalo pritožbo muslimanskih študentk, ki jim je bil januarja letos zaradi nošenja hidžaba prepovedan vstop na univerzo. Študentke so mnenja, da je nošenje hidžaba pravica, ki jo zagotavlja indijska ustava, in osrednji element islamske vere. Odločitev sodišča bi lahko postavila temelje za nadaljnje širjenje tega ukrepa po drugih šolah in univerzah. Hidžab sicer v Indiji ni bil nikoli prepovedan, niti ni bilo njegovo nošenje na kakršenkoli način omejeno. Vlada zvezne države, ki jo vodi vladajoča stranka BJP predsednika Narendra Modija, je zaradi grožnje protestov prepovedala večja javna zbiranja v tem tednu in zaprla šole ter univerze. 

Avstralsko zvezno sodišče je spremenilo lastno odločitev iz lanskega maja, da mora okoljski minister pri odločanju o okolju neprijaznih projektih upoštevati morebitne škodljive vplive na mlajše generacije. Do spremembe odločitve je prišlo po pritožbi okoljske ministrice Sussan Ley. Primer se je začel leta 2020, ko je osem najstnikov želelo ministrici na sodišču preprečiti širitev rudnika v zvezni državi Novi Južni Wales. Najstniki sicer niso dosegli prekinitve projekta širjenja rudnika, ki je bil odobren septembra. Je pa sodišče odločilo, da mora ministrica pri presojanju projekta upoštevati dobrobit mladoletnikov, ki je ogrožen zaradi izkopavanja velikih količin premoga, kar vodi v večje izpuste ogljikovega dioksida. Glede na novo odločitev ministrica ni dolžna presojati o vplivu problematičnih projektov na mlajše generacije, saj je sodišče presodilo, da odločitve avstralskega okoljskega ministrstva nimajo resnega vpliva na pojav podnebnih sprememb.

Slovenski premier Janez Janša se je danes s poljskim in češkim premierjem z vlakom odpravil v Kijev, kjer se bo sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Kot predstavnica voditeljev Evropske unije bo delegacija z obiskom potrdila podporo za suvereno in neodvisno Ukrajino. Neuradno naj bi predstavili tudi paket pomoči, ki ga bo Ukrajini poslala Evropska unija.

Vlada Republike Slovenije je zaradi visokih cen na trgu pogonskih goriv ponovno začela določati najvišje maloprodajne cene goriv. Od danes naprej bo treba tako za liter bencina kot za liter dizla odšteti okoli evro in pol. Cene nafte so na svetovnih trgih v zadnjem času dosegle rekord zaradi velikega povpraševanja in vojne v Ukrajini. Maksimalna cena je bila določena na podlagi sedemdnevnega reprezentativnega povprečja cen, ki ga ministrstvo za infrastrukturo pošilja Evropski komisiji. Zdajšnja vlada, ki je sicer jeseni leta 2020 sprejela zakon o liberalizaciji naftnega trga, želi s tem ukrepom umiriti stanje na trgu pogonskih goriv. 

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in ljubljanski župan Zoran Janković sta podpisala protokol o nadaljnji uresničitvi infrastrukturnih projektov na območju Mestne občine Ljubljana in sporazum glede urejanja območij železniških postaj. Določenih je enajst projektov, kolikšna pa bo njihova vrednost, ni natančno opredeljeno, saj naj bi bilo to odvisno od projektiranja. Po besedah ministra bo država za to namenila več deset milijonov evrov. Janković je danes na svoji redni novinarski konferenci najprej spregovoril o izgradnji podvozov in podhodov pod železnico, izpostavil je tri projekte.

Izjava

S podpisom protokola je bila zagotovljena tudi obnova cest v državni lasti.

Izjava

Ostajamo v Ljubljani, kjer je mestni svet sprejel odločitev, da bodo zelene površine med stavbami centra Rog dobile ime Park izbrisanih. Namen takšnega poimenovanja naj bi bilo zaznamovanje letošnje 30. obletnice izbrisa. Preden je Mestna občina Ljubljana porušila stavbo Socialnega centra Rog, so se v njej od leta 2006 zbirali aktivisti, ki so delovali v podporo izbrisanim. Odgovornim se tako zdi primerno, da zelene površine, ki bodo nasledile porušen prostor zbiranja, namenijo ohranjanju spomina na izbrisane. 

 OFF sta napisala vajenec Fin in Ajda.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.