V Indiji so v delih New Delhija, v zveznih državah Uttar Pradesh, Bihar in Karnataka ter v nekaterih drugih mestih na severovzhodu države prepovedali množična zborovanja. S prepovedjo so želeli prekiniti proteste proti spornemu zakonu o državljanstvu, ki bi diskriminatorno omogočil podelitev državljanstva zgolj nemuslimanskim priseljencem. Večina ljudi zakonu nasprotuje, ker naj bi preveč razširil možnosti pridobitve državljanstva migrantom. Indijska policija je prijela že več tisoč ljudi, ki prepovedi niso upoštevali, protesti so se namreč nadaljevali po vsej državi. Prepoved vlade sta upoštevala dva največja mobilna operaterja v Indiji, ki sta v delih prestolnice prekinila svoji mobilni omrežji.
Kazahstanski predsednik Kasim-Jomart Tokajev je premestil nekatere visoke javne uradnike. Tako je z mesta ministra za energetiko odstranil Kanata Bozumbajeva in ga imenoval za predsedniškega svetovalca. Dosedanjo podguvernatorko centralne banke je imenoval za vodjo novo ustanovljene nadzorne agencije za finance. Kazahstanskega veleposlanika v Rusiji pa je odpoklical s funkcije, rekoč, da je dovolj star za upokojitev. Sicer je tri leta mlajši od predsednika. Namestnika vodje generalštaba je, ne da bi podal razlog, zamenjal s prejšnjim osebnim svetovalcem. Tokajev, ki je na funkciji nasledil prejšnjega dolgoletnega predsednika Nursultana Nazerbajeva, je po nastopu funkcije napovedal nekatere reforme v smeri demokratizacije države. Del tega je tudi nekolikšno popuščanje pri protestih, ki jih v času Nazerbajeva skoraj ni bilo, odkar je ta odstopil, pa se vrstijo - nazadnje so se odvili v ponedeljek. Protestniki zahtevajo umik Nazerbajeva iz politike, saj kljub odstopu še vedno odkrito in javno nastopa v vlogi predstavnika Kazahstana, nenazadnje pa je nov predsednik v njegovo čast kar preimenoval prestolnico iz Astane v Nursultan.
Sodišče Evropske unije je razsodilo, da nekdanjemu katalonskemu podpredsedniku Oriolu Junquerasu pripada imuniteta evropskega poslanca. Julija je špansko sodišče zaprosilo Sodišče EU za mnenje glede vprašanja, ali Junquerasu pripada imuniteta, kljub temu da ni prisegel kot evropski poslanec. Na evropskih volitvah lani je bil namreč v Španiji izvoljen za poslanca, ni pa se udeležil ustanovne seje, kjer bi prevzel mandat, saj je bil takrat že v priporu. Njegov poslanski mandat je tako španska volilna komisija razglasila za ničnega. Sodišče EU je dodalo, da bi moralo nacionalno sodišče Evropski parlament zaprositi za odvzem imunitete, če je bilo mnenja, da bi pridržani moral ostati v priporu. Junqueras je bil oktobra obsojen na trinajst let zapora zaradi njegove vloge pri katalonskem referendumu o neodvisnosti. Iz razsodbe Sodišča ni jasno, kako bo vplivala na njegovo zaporno kazen.
Generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije Henrik Saugmandsgaard Øe je sodnikom predlagal, da Facebookovo izvažanje osebnih podatkov državljanov Evropske unije v Združene države Amerike presodijo kot zakonito. Prošnjo za presojo je vložilo irsko višje sodišče, ki proučuje tožbo avstrijskega aktivista Maxa Schremsa proti Facebooku. Schrems je prepričan, da Evropska unija lahko blokira pretok osebnih podatkov izven svojih meja, upoštevajoč zlorabe, ki se z osebnimi podatki dogajajo v ZDA, namreč da do njih lahko dostopajo ameriške varnostne in obveščevalne službe. Tovrstno prakso je v pricurljanih dokumentih ameriške Agencije za nacionalno varnost razkril Edward Snowden. Generalni pravobranilec Øe sicer meni, da je odgovornost za varovanje osebnih podatkov na strani izvoznika podatkov, torej Facebooka. A če slednji ne uspe preprečiti kršitev in če se te pojavljajo, tako Øe, potem odgovornost pade na regulatorja, torej Evropsko unijo. Schremsu je sicer leta 2015 uspelo, da je sodišče razveljavilo prejšnjo evropsko zakonodajo v zvezi z varovanjem osebnih podatkov, imenovano Javni pristan, ravno na podlagi podobnega argumenta, da Facebook ni ustrezno zaščitil osebnih podatkov svojih uporabnikov.
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je obsodil vzpostavitev preko 80 proti-LGBTQ lokalnih območij na Poljskem. Takšna območja so bila razglašena v neobvezujočih direktivah lokalnih oblasti, ki so določile, da ne bodo spodbujale tolerance do pripadnikov LGBTQ skupnosti. Obenem so se zavzele za prekinitev financiranja nevladnih organizacij, ki se zavzemajo za pravice LGBTQ. Evropski parlament je poljsko vlado pozval, naj ukrepa glede delovanja lokalnih skupnosti, in opozoril na naraščajoče število napadov na pripadnike LGBTQ skupnosti v Evropski uniji.
Albanski parlament je sprejel zakonodajo, s katero bi vlada lahko vplivala na medijske vsebine na spletu. Oblasti lahko zahtevajo umik vsebine, suspendirajo spletne portale ali jim naložijo denarne kazni. Vlada zakon zagovarja z argumentom, da gre za boj proti lažnim novicam in sovražnemu govoru. Novinarska združenja in mednarodne organizacije opozarjajo, da gre za veliko grožnjo medijski svobodi in da je lahko zaradi zakona pričakovana tudi samocenzura. Komisarka za človekove pravice Sveta Evrope Dunja Mijatović je pred sprejetjem zakona izpostavila, da ta ni v celoti skladen z mednarodnimi in evropskimi standardi na področju svobode medijev. Več pove novinar Birna, Gjergj Erebara.
Izjava
Novice iz Slovenije
Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala in Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti sta podpisala aneks h kolektivni pogodbi. O konkretnih spremembah in izboljšanju položaja delavcev sekretar sindikata, Oskar Komac.
Izjava
OFF je pripravila vajenka Ajda, mentorirala je Zala.
Prikaži Komentarje
Komentiraj