Isis je spet nazaj!

Aktualno-politična novica
27. 8. 2021 - 15.00
 / OFF

20-letna ameriška okupacija Afganistana se je končala z zmago talibov
 / 20. 8. 2021
Začenjamo pri najbolj pereči temi zadnjih tednov ー Afganistanu. V neposredni bližini letališča v prestolnici Kabul sta včeraj odjeknili dve eksploziji in po zadnjih informacijah ubili 110 ljudi, od tega skoraj sto civilistov in 13 pripadnikov ameriške vojske. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država v afganistanski provinci Korasan, krajše znana kot ISIS-K. To je afganistanski podaljšek skrajne sunitske skupine Islamska država, ki je na vrhuncu svoje moči leta 2015 nadzorovala polovico Sirije in četrtino Iraka. ISIS-K je od svoje ustanovitve januarja 2015 v manj kot letu dni uspela prevzeti nadzor nad več podeželjskimi okrožji na severu Afganistana. Po posredovanju Natove koalicije v Siriji in Iraku je do leta 2019 skupaj z matično organizacijo tudi ISIS-K izgubila večino ozemlja in vpliva na afganistanskem ozemlju. ISIS-K so ustanovili nekdanji člani afganistanskih in pakistanskih talibov na nekdanjem teritoriju al-kaide na severovzhodni meji s Pakistanom. Cilj ISIS-K je vzpostaviti močno celico Islamske države v Afganistanu in se združiti z islamskim kalifatom v Iraku in Siriji. Tu se začnejo cilji ISIS-K in afganistanskih talibov izključevati. Medtem ko želijo talibi šeriatsko oblast le znotraj afganistanskih meja, si ISIS-K prizadeva za združitev arabskega sveta pod okriljem islamskega kalifata. ISIS-K vidi talibe kot strateške konkurente in jih označuje za “umazane nacionaliste”. Prav tako imata obe skupini v zadnjih šestih letih zgodovino medsebojnih spopadov. Odkar so se začele Natove sile umikati iz Afganistana in so talibi v desetih dneh prevzeli oblast, se poskuša vse več ljudi evakuirati prek kabulskega letališča, ki ostaja do konca avgusta edino ozemlje pod nadzorom mednarodnih sil. Medtem ko ameriška vojska napoveduje zaključek evakuacije za 31. avgust, je večina držav postopke evakuacije že zaključila. Na letališču poleg ameriške vojske ostajajo še britanske, francoske in italijanske sile, ki bodo z evakuacijami predvidoma zaključile danes ali jutri. Po podatkih ameriške vojske so iz Afganistana evakuirali več kot sto tisoč ljudi.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je Bolgarski socialistični stranki, krajše BSP, podelil mandat za sestavo vlade. Radev je s tem podelil že tretji mandat v enem mesecu, potem ko sta po julijskih parlamentarnih volitvah mandat predsedniku vrnili dve največji parlamentarni stranki, antiestablišmentovski Obstaja takšen narod in desnosredinski GERB. V primeru, da socialistom ne uspe sestaviti vlade, bo predsednik Radev primoran imenovati začasno vlado in v dveh mesecih razpisati tretje predčasne volitve v enem letu.

Malijski premier med letoma 2017 in 2019, Boubeye Maiga, je bil aretiran zaradi vpletenosti v nakup predsedniškega letala leta 2014, v obdobju lansko leto odstavljenega malijskega predsednika Ibrahima Boubacarja Keita. Ob nakupu letala so predsednikovo administracijo obtožili korupcije in preplačila letala. Zaradi tega sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka takrat v Mali prenehali pošiljati denarno pomoč in s tem ogrozili Keitajevo predsedovanje. Danes aretirani Maiga je eden od možnih kandidatov za malijskega predsednika na predsedniških volitvah naslednje leto, ki jih prvič po odstavitvi predsednika Keitaja načrtuje malijska vojaška hunta.

Afera Ibiza v Avstriji
 / 20. 5. 2019
Nekdanji avstrijski podkancler in predsednik avstrijske stranke svobodnjakov med letoma 2005 in 2019, Heinz-Christian Strache, je bil na dunajskem sodišču obsojen na 15 mesecev pogojne kazni zaradi korupcije. Strache naj bi pripomogel k spremembi zakonodaje, zaradi katere je neka zasebna klinika postala del sklada za financiranje zasebnih klinik, ta pa naj bi Strachejevi stranki nakazala 10.000 evrov. Na 12 mesecev pogojne kazni je bil obsojen tudi vodja te klinike Walter Grubmüller.  Preiskava se je začela zaradi afere Ibiza, ko se je Strache z žensko, ki se je predstavila kot nečakinja ruskega oligarha, dogovarjal o donacijah njegovi stranki in prevzemu večjega avstrijskega časopisa. Po izbruhu afere so kriminalisti Stracheju zasegli telefon, v katerem so našli dokaze za druge primere koruptivnih dejanj. Afera Ibiza je privedla tudi do padca vlade, v kateri so svobodnjaki podpirali stopiti v koalicijo z ljudsko stranko.

Črna gora bo dobila novo vlado in metropolita
 / 7. 11. 2020
Črnogorsko-primorska metropolija Srbske pravoslavne cerkve bo v začetku septembra v cetinjskem samostanu ustoličila novega metropolita Joakinija kot naslednika preminulega dolgoletnega metropolita Amfilohija, ki je prejšnje leto umrl zaradi okužbe s koronavirusom. Metropolit Joakinij je napovedal, da pred ustoličenjem zaradi protikoronskih ukrepov ne bo narodnega zbora, ki tradicionalno poteka pred samostanom. V nedeljo se je v Cetinjah zbralo več tisoč ljudi, ki so protestirali proti ustoličenju metropolita Joakinija, ker naj bi predstavljal srbski vpliv v Črni gori. Novega metropolita je k odpovedi ustoličevanja pozval tudi cetinjski župan Aleksandar Kašćelan. Zaradi ustoličevanja sta v sporu tudi črnogorski premier Zdravko Krivokapić in nekdanji šef črnogorske policije Veselin Veljović. Krivokapić je podal kazensko ovadbo zoper Veljovića, ker je slednji pozval policiste, naj podpirajo proteste v Cetinjah. Veljović je kot svetovalec črnogorskega predsednika Mila Djukanovića član opozicije Krivokapićeve vlade.

Vlada je na včerajšnji seji sprejela namero o ustanovitvi nove javne univerze v Novem mestu. V to univerzo se bodo predvidoma vključile novomeški fakulteti za informacijske študije in industrijski inženiring ter Visoka šola za upravljanje podeželja Novo mesto. To bo četrta slovenska javna univerza in druga novomeška univerza. Tam namreč preko državne koncesijske pogodbe deluje zasebna Univerza v Novem mestu, ki združuje štiri fakultete. Na isti seji je vlada tudi razrešila državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu, Anžeta Erbežnika. Ta je podal svoj odstop pred enim mesecem. Vlada je na lastno željo razrešila tudi državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade Ajdo Cuderman.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.