Italijanska OFFozicija

Na volitvah v Nigeriji se po delnih rezultatih zmaga obeta Boli Ahmedu Tinubuju, članu vladajoče stranke All Progressives Congress, krajše APC. Poleg predsednika so v Nigeriji volili tudi vseh 109 članov senata in 360 članov predstavniškega doma. Uradni rezultati volitev bodo predvidoma znani sredi tedna. Za predsednika je kandidiralo osemnajst kandidatov, izmed katerih sta poleg Tinubuja favorita trenutno drugouvrščeni Atiku Abubakar, nekdanji nigerijski podpredsednik iz opozicijske Ljudske demokratske stranke, in Peter Obi, član Delavske stranke. Trenutni predsednik Muhammadu Buhari ni kandidiral zaradi omejitve opravljanja funkcije na dva mandata. Za zmago v prvem krogu mora kandidat skupno prejeti več kot polovico glasov in vsaj četrtino glasov v štiriindvajsetih od šestintridesetih zveznih držav.V nekaterih delih države so zaradi kraje identifikacijskih naprav in okvare volilnih naprav ter poznega prejema volilnega materiala glasovanje zamaknili. O situaciji na voliščih več pove Oche Edeh Precious, član nevladne organizacije Yes Project, ki je na voliščih imela opazovalce.

Izjava

Italijani so za novo sekretarko opozicijske Demokratske stranke izvolili nekdanjo evropsko poslanko Elly Schlein. Na strankarskih volitvah, na katerih so lahko za plačilo dveh evrov glasovali vsi volilni upravičenci in ne samo člani stranke, je Schlein prejela skoraj 54 odstotkov glasov in tako premagala Stefana Bonaccinija, predsednika dežele Emilija - Romanja, ki so mu javnomnenjske ankete napovedovale zmago. Elly Schlein bo na položaju sekretarke Demokratske stranke nasledila Enrica Letto, ki je svoj odstop z vodstva stranke napovedal po jesenskih parlamentarnih volitvah, na katerih so demokrati kot del levosredinske koalicije prejeli 20 odstotkov glasov. Schlein je zato že med volilno kampanjo obljubljala temeljito prenovo stranke, ki je po njenem razdrobljena in brez jasne identitete. Napovedala je tudi prehod na zeleno gospodarstvo, večjo pravičnost na trgu dela in boj proti privatizaciji zdravstva. 

Svet Evropske unije je sprejel deseti sveženj sankcij proti Rusiji. Sankcije vključujejo dodatne omejitve pri izvozu industrijskih proizvodov, blaga ter naprednih tehnologij, ki bi lahko okrepile rusko vojaško zmogljivost. Med drugim je prepovedano izvažanje rezervnih delov za tovornjake in letala, električnih generatorjev, dronov in gradbenih strojev, kot so žerjavi. Trgovinske sankcije vključujejo tudi omejitve uvoza izdelkov iz Rusije, med drugim asfalta in sintetične gume. Rusija je med največjimi svetovnimi izvoznicami sintetične gume. Evropska unija uvaja tudi prepoved skladiščenja plina ruskim državljanom, pri čemer velja izjema za utekočinjeni zemeljski plin. Ruskim državljanom je prav tako prepovedano sodelovanje v upravnih organih podjetij, ki nadzorujejo kritično infrastrukturo držav članic. Poleg tega je Svet Evropske unije razširil seznam posameznikov in pravnih oseb, ki so vpleteni v vojno ali o njej širijo dezinformacije. Zanje velja zamrznitev premoženja v Evropski uniji in prepoved potovanj.

V Mehiki je več kot deset tisoč državljanov protestiralo proti novi volilni zakonodaji, ki predvideva zmanjšanje proračuna in števila zaposlenih pri državnem volilnem inštitutu. Mehiški senat je nov zakon že sprejel. Opozicija pa je napovedala pobudo za presojo zakona na vrhovnem sodišču. Zakon bo sicer začel veljati, ko ga bo podpisal predsednik Andrés Manuel López Obrador. Ta je že od prevzema mandata kritičen do nacionalnega volilnega inštituta, obtožil ga je goljufije, ponarejanja volilnih dokumentov in kupovanja glasov. V skladu s tem je Obrador prepričan, da bodo reforme, s katerimi naj bi davkoplačevalci prihranili prek 100 milijonov evrov letno, izboljšale volilni sistem. Protestniki opozarjajo, da zakon, ki naj bi število zaposlenih pri državnem nadzorniku volitev zmanjšal za 85 odstotkov in odpravil več kot 300 okrožnih odborov, pomeni napad na demokracijo. Predsednik potencialne grožnje demokraciji zanika in trdi, da proteste organizira skupina skorumpiranih ljudi, ki hočejo prevzeti oblast.

V Tunisu so potekali protesti proti antimigrantski politiki predsednika Kaisa Sajeda. Ta je o priseljencih iz podsaharske Afrike dejal, da so del zarote za kulturno spremembo Tunizije. Po predsednikovi izjavi so se na družbenih omrežjih pojavila poročila o napadih na migrante, vdorih v njihove domove ter prisilnih izselitvah. Poleg tega naj bi nekatera zasebna podjetja zavrnila prodajo vozovnic ljudem, o katerih so predvidevala, da so migranti. Več tisoč protestnikov je migrantom izrazilo podporo in poudarilo, da je tudi Tunizija del Afrike. V Tuniziji sicer že več mesecev potekajo protesti proti vladavini predsednika, ki je z državnim udarom oblast prevzel leta 2021.

Podnebni aktivisti pred norveškim ministrstvom za energijo v Oslu protestirajo proti obratovanju vetrnih elektrarn na zemljiščih, ki jih tradicionalno uporablja staroselsko ljudstvo Sami. Več kot dvesto aktivistov z Greto Thunberg na čelu je v znak protesta blokiralo vhod v stavbo ministrstva in poudarilo, da je bila gradnja šestih vetrnih elektrarn na polotoku Fosen nesprejemljiva. Norveško vrhovno sodišče je oktobra 2021 razsodilo, da so bile z gradnjo vetrnic kršene pravice ljudstva Sami, ki to zemljo stoletja uporablja za vzrejo severnih jelenov, a dobro leto po razsodbi vetrne elektrarne še vedno delujejo. Protestniki so zato ves vikend blokirali ministrstvo in kljub posredovanju policije danes zjutraj nadaljevali protest. 

Konferenca Socialnih demokratov je za predsednika izglasovala Matevža Frangeža. Nasledil je evropskega poslanca Milana Brgleza, ki je to funkcijo opravljal od leta 2018. Frangež je državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo. Člani konference so ga za predsednika izglasovali z 61 glasovi za in devetimi proti. Podpredsednica konference je postala Damjana Karlo, vodja Sektorja za strukturne sklade na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Konferenca stranke je najvišji organ med dvema kongresoma. 

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, krajše OZS, trdi, da pravilnik o poklicnih boleznih »žal ne sledi predlogom delodajalcev«. V petek je bil v uradnem listu po več kot 30 letih objavljen pravilnik, ki vključuje seznam 67 poklicnih bolezni in bo začel veljati prvega maja. Do sedaj je bila azbestoza edina poklicna bolezen, ki se jo je dalo uveljavljavljati kot poklicno bolezen. Po pravilniku bodo delavci, ki sumijo, da so poklicno oboleli, lahko s pomočjo osebnega zdravnika vložili vlogo za ugotovitev poklicne bolezni. Namen pravilnika je zagotavljanje boljših pogojev za zdravje zaposlenih in primerne skrbi za tiste s poklicnimi boleznimi. V OZS se z ustrezno ureditvijo poklicnih bolezni sicer strinjajo, poudarjajo pa, da v pravilniku ni upoštevana pobuda delodajalcev, da bi lahko oni sami ali strokovni delavci za varnost pri delu delavca opozorili na možnost, da gre za poklicno bolezen. Prav tako ni upoštevan predlog, da bi interdisciplinarna skupina na pobudo delodajalca opravila ogled delovnega mesta in se pogovorila s strokovnim delavcem za zdravje in varnost na delovnem mestu, glede katerega se sumi, da je vzrok za poklicno bolezen. Dodali so še, da delodajalec ne more vložiti pritožbe zoper ugotovitve interdisciplinarne skupine. V OZS pravijo, da pravilnika zaradi omenjenih razlogov ne morejo podpreti.  

OFF je pripravila vajenka Lara, zraven je posedala Pia Zala.

Vir fotografije: Flickrr, All Creative Commons License