Izročanje orožja in izločanje Silvia

Aktualno-politična novica
19. 9. 2013 - 14.00
 / OFF

Sirski predsednik Bašar Al Asad je v intervjuju za ameriško televizijo Fox News znova zanikal, da bi bile vladne sile odgovorne za avgustovski napad s kemičnim orožjem. Kljub temu se je njegov režim pripravljen odpovedati svojim zalogam kemičnega orožja, vendar pa bo morebiten proces njihovega uničenja dolgotrajen, tehnološko zahteven in drag. Vladi Združenih držav Amerike, ki jo je večkrat obtožil dvoličnosti, je tako Al Asad zagotovil, da se bo v primeru, da imajo približno milijardo dolarjev, kolikor naj bi stalo uničenje, in so slednjega zaradi okoljske škodljivosti pripravljeni izvesti na svoji zemlji, sirska vlada brez pomislekov odrekla orožju.

 

Orožju pa se očitno počasi odpoveduje tudi vladajoči režim v Iranu. Novoizvoljeni predsednik Hasan Rouhani se je namreč zavezal, da pod njegovo vladavino Iran ne bo razvil jedrskega orožja, hkrati pa je zatrdil, da ima mandat, da z zahodnim svetom sklene dogovor glede spornega jedrskega programa. Na isti dan se je v Iranu zgodilo še nekaj presenetljivega, saj je bilo iz zapora izpuščenih 11 najvidnejših političnih zapornikov, ki so bili zaradi udeležbe v nemirih zaprti vse od volilne zmage Mahmudina Ahmadinedžada pred štirimi leti.

 

Italijanski senat je začel dolgo pot proti dokončni izločitvi Silvia Berlusconija iz državne politike. Senatni odbor je namreč na podlagi zakona iz leta 2012, ki obsojenim zaradi korupcije prepoveduje zasedanje položaja državnega funkcionarja, izglasoval izločitev Berlusconija iz zgornjega doma parlamenta. Vendar pa je to šele prvi korak, saj mora odločitev odbora naslednji mesec potrditi tudi senat v polni zasedbi. Ne da pa se niti Berlusconi. Svojim privržencem tako zagotavlja, navajamo: “Vedno bom z vami, ob vaši strani, izključen iz parlamenta ali ne!“

 

Umor grškega raperja in levičarskega aktivista Pavlosa Fyssasa, ki ga je zabodel član fašistične parlamentarne stranke Zlata zora, je v Grčiji sprožil močne odzive. Nasprotniki naraščajočega nasilja desničarskih skupin so se zbrali na ulicah, odzval pa se je tudi namestnik premierja Evangelos Venizelos, ki je dejal, da je Zlata zora presegla vse meje, da je njena prioriteta nasilje in da jo je zato treba obravnavati kot kriminalno organizacijo.

 

Končuje se dvodnevna stavka v grškem javnem sektorju. Stavki in protestnim shodom, ki jih je sklical sindikat ADEDY in ki združujejo 2,5 milijona delavcev, botruje bližajoči se obisk zloglasne trojke. Eden od ukrepov, ki ga ta zahteva in je bil tudi neposreden povod za stavko, je premik 25.000 javnih uslužbencev v tako imenovano mobilno shemo, kar pomeni, da jih bodo premestili ali, še bolj verjetno, odpustili.

 

Stavka pa poteka tudi v dveh logističnih centrih ameriškega spletnega trgovca Amazon v Nemčiji, in sicer v Leipzigu in Bad Hersfeldu. S tridnevno stavko želi 5300 zaposlenih doseči, da se njihove plače prilagodijo plačam v distribucijskem sektorju, vendar pa njihovi delodajalci vztrajajo, da je njihovo delo bolj logistične narave in jim zato pripadajo nižje plače.

 

Neznanec je zjutraj streljal na dve vozili misije Evropske unije Eulex na Kosovu in pri tem ubil litovskega vojaka. Napad je že ostro obsodila visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Catherine Ashton, pridružili pa so se ji tudi najvišji srbski in kosovski politiki. Napad, ki se je zgodil pri kraju Zvečani na nemirnem severnem delu Kosova, je najverjetneje poskus destabilizacije razmer pred prihajajočimi lokalnimi volitvami 3. novembra.

 

Vlada je uskladila ukrepe za pripravo novega proračuna, katerega cilj bo zmanjšati proračunski primanjkljaj pod tri odstotke bruto družbenega proizvoda. Vlada bo tako ukinila seniorsko olajšavo pri dohodnini in zmanjšala sredstva za naložbe in materialne stroške na ministrstvih, uvedla pa bo tudi davek na nepremičnine in se spopadla s sivo ekonomijo.

 

Predstavniki spletne skupnosti Tretji člen so predstavnikom vlade poskušali izročiti podpise, zbrane pod peticijo v okviru kampanje Spremenimo plus v minus. S peticijo si prizadevajo, da bi vlada ukinila po njihovem mnenju škodljive subvencije in privarčevani denar – ciljajo na najmanj 100 milijonov evrov – namenila sociali, kulturi, zdravstvu in izobraževanju. Tretji člen, predstavnico spletne skupnosti za aktivno državljanstvo Tretji člen, smo vprašali, kje so identificirali največ škodljivih subvencij.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

 

Renato Karba smo povprašali tudi, kakšen je bil odziv članov vlade, ko so jim poskusili predati podpise pod peticijo.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.