Krizni štab OFF
Današnji dan je v koledarju spominskih dni Organizacije združenih narodov posvečen spominu na žrtve suženjstva in transatlantske trgovine s sužnji. Pod vtisom dejstva, da javnost ve zelo malo o tej več kot 400-letni lukrativni trgovini, je Generalna skupščina leta 2007 razglasila 25. marec za mednarodni dan spomina na žrtve suženjstva in transatlantske trgovine s sužnji. Skupščina je generalnega sekretarja pozvala k ustanovitvi izobraževalnega programa, ki bi mobiliziral vzgojne institucije in civilno družbo k obeleženju spomina na dejavnost, ki je tako korenito preoblikovala družbene sisteme današnjega sveta. Trgovina s sužnji je sicer zahtevala med 100 in 200 milijonov žrtev, več deset milijonov jih je umrlo zaradi virusa variole, ki povzroča bolezen črnih koz. Po ocenah organizacije Anti-Slavery International naj bi bilo danes v suženjske ali sužnjelastniške odnose ujetih 40 milijonov ljudi po svetu.
S trgovanjem s sužnji so najbolj obogateli potomci belih priseljencev v ZDA. Zaradi višanja koronavirusnih obolenj je današnje praznovanje spomina na žrtve trgovine s sužnji odloženo, je pa administraciji predsednika Trumpa in ameriškemu senatu uspelo skleniti dogovor o paketu pomoči v vrednosti 2 bilijonov dolarjev ali 1,8 bilijona evrov. V sklopu svežnja bodo tako odrasli Američani in gospodinjstva prejeli neposredna nakazila, obratno sorazmerna z njihovimi dohodki. Ob upoštevanju števila otrok v gospodinjstvu bo skupna vrednost tega ukrepa kar 230 milijard evrov. Paket pomoči prav tako predvideva pomoč za manjša in večja podjetja, samozaposlene, brezposelne ter seveda bolnišnice in posamezne zvezne države z največjimi težavami. V dogovor, ki ga je vodja demokratov v senatu Chuck Schumer primerjal z Marshallovim načrtom, so demokrati privolili po vključitvi varovalk, ki preprečujejo prejemanje pomoči podjetjem v lasti višjih vladnih predstavnikov, kot tudi Trumpove družine.
Olimpijske igre bodo prestavljene na leto 2021. V telefonskem dogovoru sta tako sklenila japonski premier Šinzo Abe in predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. Igre bodo sicer obdržale ime Tokio 2020 in bodo, pravi Abe, »potekale v polnem programu, kot dokaz zmage nad novim koronavirusom«. Odločitev je Mednarodni olimpijski komite sprejel po tem, ko sta tako Kanada kot Avstralija v začetku tedna sporočili, da se njihovi športniki v luči trenutne pandemije, ki onemogoča resne priprave, ne bodo udeležili tekmovanja.
Sodišče v Dresdnu je 8 članov skrajnodesničarske skupine Revolution Chemnitz obsodilo na večletne zaporne kazni. Obtožnica skupino označuje za teroristično organizacijo, čemur je sodišče tudi pritrdilo. Skupina je bila ustanovljena v začetku septembra 2018 po protimigrantskih demonstracijah v Chemnitzu in je načrtovala nasilno vstajo v Berlinu. Policija je člane aretirala po tem, ko so v »testni vaji« v septembru napadli in poškodovali več beguncev ter skupino najstnikov.
Svet Evropske unije je dosegel soglasje o začetku priključitvenih pogajanj z Albanijo in Makedonijo. Odločitev mora tako potrditi še Evropski svet, tu pa se je tudi zalomilo oktobra, ko so Francija, Danska in Nizozemska podale veto na odložitev Sveta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je obljubil, da bo svoj veto umaknil pod pogojem, da Evropska komisija reformira proces sprejemanja novih članic in da državama pozitivno oceno, kar se je zdaj tudi zgodilo.
Vlada ukinja krizni štab, a brez skrbi - Kacin ostaja in postaja govorec vlade za obvladovanje in zajezitev krize, najbrž je jasno, katere. Po vzpostavitvi operativnega delovanja ministrstev štab namreč ni več potreben, vso odgovornost za obvladovanje epidemije pa prevzema vlada. Po navedbah ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa ukrep, ki je predvideval omejitev gibanja državljanov na lastno občino, zaenkrat ni potreben, prav tako pa bodo počakali tudi z glasovanjem o aktivaciji zloglasnega člena 37.a, ki vojski daje dodatna pooblastila. Natančneje o tem Hojs:
Zveza Srbov Slovenije je pozvala vse Srbe, ki so na ozemlju Slovenije in se želijo vrniti v domovino, naj najkasneje do 11. ure pridejo do športne dvorane Ježica, od koder so danes v Srbijo vozili organizirani konvoji. Okoli 400 ljudi je namreč obtičalo v Sloveniji, po tem ko je Srbija v nedeljo zjutraj zaprla svoje meje. Že pred tem, v četrtek, ko naj bi iz Ljubljane v Srbijo krenil avtobus, konzulka Srbije Ivana Jakšić Matović potnikom ni dovolila vstopa nanj, češ da nima dovoljenja iz Beograda, nakar je avtobus prazen odpeljal. Prišleke iz Slovenije po vrnitvi v domovino čaka obvezna 28-dnevna karantena. V Srbiji sicer vladajo strogi ukrepi za zamejitev širjenja novega koronavirusa, kršitelje pa čakajo kazni v višini do milijon dinarjev ali približno 8500 evrov. Poleg tega je v ponedeljek v Beogradu iniciativa Ne davimo Beograd začela s peticijo, v kateri predsednika Aleksandra Vučića pozivajo k prenehanju dajanja skoraj vsakodnevnih izjav za javnost, namesto njih pa naj odstopi prostor strokovnjakom in epidemiologom. Zato tudi mi znova dajemo besedo Znanstveni redakciji Radia Študent.
ZR sporoča: Svetovna zdravstvena organizacija je pričela s koordiniranim mednarodnim projektom SOLIDARITY oziroma solidarnost, katerega namen je preizkusiti na trgu dostopna in klinično preizkušena zdravila za zdravljenje COVID-19. Med množico kandidatov se je svetovna zdravstvena organizacija usmerila na štiri obetavne kombinacije zdravil. Gre za zdravila, ki so bila razvita z namenom zdravljenja ali preprečevanja ebole, HIV ter malarije. V raziskavi bodo določene bolnišnice iz vsega sveta po enotnem protokolu bolnike zdravile z eno izmed kombinacij zdravil. Izide razvoja bolezni se bo nato primerjalo z bolniki, ki niso bili zdravljeni s preizkušenimi zdravili.
Projekt SOLIDARITY je nastal iz potrebe po poenotenju znanstvene metodologije pri preizkušanju zdravil. Po besedah generalnega direktorja svetovne znanstvene organizacije Tedrosa Ghebreyesusa so rezultati iz manjših raziskovalnih skupin pogosto pridobljeni z različno metodologijo, zaradi česar je težko dobiti trdne dokaze o delovanju zdravil. Sočasno bo potekal tudi podoben projekt Discovery, pod koordinacijo francoskega inštituta INSERM, ki pa bo omejen na države Evropske unije in Združeno kraljestvo.
Pretežno katoliški del slovenske populacije danes praznuje materinski dan, o izvoru katerega smo poročali že v jutranjem BritOFFu. Mlade mame v Sloveniji se sicer še vedno soočajo z diskriminacijo pri vstopu na trg dela ali ohranjanju zaposlitve med nosečnostjo. Po podatkih državnega statističnega urada je med ženskami, ki so bile leta 2018 stare 15 let ali več, kar tri četrtine mater. Slovenija je sicer med članicami EU v samem vrhu glede deleža zaposlenih mater. V letu 2017 je bilo med ženskami v starosti od 15 do 64 let, ki so imele dva otroka, delovno aktivnih kar 87 odstotkov. S tem podatkom se je naša država uvrstila na drugo mesto, prehitela jo je le Švedska. Ob jubileju je našim, pardon, mamam slovenskih državljank in državljanov takole čestital minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj.
OFF sta s pomočjo Znanstvene redakcije pripravila vajenec Andrej in Miha.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj