LÖFFven iz Riksdaga

Aktualno-politična novica
28. 6. 2021 - 15.00
 / OFF

Po tem, ko je hongkonška policija sredi junija zaradi suma ogrožanja nacionalne varnosti vstopila v pisarne časnika Apple Daily in aretirala pet vodilnih uslužbencev te časopisne hiše, je bil včeraj ponoči aretiran novinar Fung Wai-kong, medtem ko je želel z letalom zapustiti Hongkong. Policija ga je aretirala zaradi suma sodelovanja s tujimi silami, pridržala pa naj bi ga do konca preiskave. Antipekinški Apple Daily se je sicer konec prejšnjega tedna samoukinil, tako kot je napovedal, največ očitkov pa leti na časnikovo poročanje, ki naj bi spodbujalo proteste proti kitajskemu upravljanju in odcepitvi Hongkonga od matične domovine. 

Perujsko vrhovno sodišče je zavrnilo dve pritožbi, ki sta poskušali razveljavitvi rezultate drugega kroga predsedniških volitev, na katerih je slavil predstavnik levičarske stranke Svobodni Peru, Pedro Castillo. Pritožbi je vložila nekdanja kongresnica Milagros Takayama iz drugouvrščene stranke Popularna sila, ki jo vodi Keiko Fujimori, hči nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija. Sodišče je pritožbi zavrnilo z utemeljitvijo, da so volitve potekale v skladu z ustavo, poleg tega pa so jih nadzorovali mednarodni opazovalci, ki niso opazili nobenih nepravilnosti pri izvedbi volitev.

Sudanske oblasti so sporočile, da bodo Mednarodnemu kazenskemu sodišču predale nekdanje uradnike, ki so povezani z domnevnimi vojnimi zločini v pokrajini Darfur. Pred tem je sudanska vlada že obljubila predajo nekdanjega predsednika Omarja Al Baširja, ki je to mesto zasedal v času najintenzivnejših spopadov v Darfurju, a njegova izročitev sodišču v Haagu se še ni zgodila. Spopadi med oblastmi in uporniki v tej sudanski pokrajini so se pričeli leta 2003, in sicer zaradi domnevnega zapostavljanja nearabskega prebivalstva v Darfurju. V konfliktu je bilo ubitih najmanj 300 tisoč ljudi, mnoge pa so spopadi prisilili v beg in nastanitev v večjih begunskih taboriščih, ki so vzniknila po spopadih.

V Franciji je včeraj potekal drugi krog regionalnih volitev, potem ko prvi krog prejšnjo nedeljo v nobeni od regij ni dal zmagovalca. Včerajšnji drugi krog je po vzoru prvega zaznamovala nizka volilna udeležba; svoj glas naj bi oddala zgolj tretjina volilnih upravičencev. Nacionalistični stranki Nacionalni zbor Marine Le Pen, ki je pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto želela nakazati na svoj vzpon, kljub dobrim predvolilnim napovedim ni uspelo osvojiti niti ene regije. Pred drugim krogom volitev ji je najbolje kazalo v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, a so v tej regiji na jugovzhodu Francije slavili republikanci, nasledniki konservativne golistične politične tradicije. Stranka francoskega predsednika Emmanuela Macrona Naprej, republika vnovič ni dosegla spodbudnega volilnega rezultata – osvojila ni niti ene regije, na državni ravni pa je dosegla zgolj peto mesto. 

Švedski premier iz vrst socialdemokratov Stefan Löfven je po izglasovani nezaupnici prejšnji teden napovedal, da bo odstopil s položaja. Sicer je imel po nezaupnici teden dni časa za odločitev, ali bo odstopil s položaja in ga prepustil nekomu drugemu ali pa bo razpisal predčasne volitve. Na potezi je sedaj predsednik švedskega parlamenta Andreas Norlén, saj mora najti kandidata oziroma kandidatko, ki bi bila pripravljena prevzeti premierski stolček. Löfven je švedski premier od leta 2014, od leta 2019 pa je vodil manjšinsko koalicijo z Zelenimi ob podpori Sredinske stranke in liberalcev. 

Poljski parlament je v četrtek potrdil predlog zakona, ki bi lahko onemogočil izpolnjevanje izraelskih zahtev po vrnitvi lastnine in odplačevanju odškodnine, povezane s holokavstom in obdobjem druge svetovne vojne. Kot so sporočili s poljskega zunanjega ministrstva, bi rada Varšava s tem predlogom zakona odpravila goljufije in nepravilnosti, ki naj bi se pri postopkih pogosto dogajale. Na predlog se je odzvalo tudi izraelsko veleposlaništvo v Varšavi. Zakon naj bi namreč resno vplival na odnose med državama, preprečeval vrnitev lastnine Judom in pravnomočno onemogočal izpolnjevanje zahtev po odškodnini, ki bi jih vložili preživeli holokavsta in njihovi nasledniki.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je razveljavilo razlago zakona o kazenskem postopku, ki uveljavlja uničenje izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, če se pregon ne začne v roku dveh let. Razlaga zakona je po presoji ustavnega sodišča v neskladju z ustavo, saj v nekaterih primerih določa prekratek rok hrambe. Sočasno je sodišče razveljavilo tudi več členov poslovnika državnega zbora, ki se nanašajo na sprejem razlage zakonov. Določbe poslovnika namreč dajejo pooblastila državnemu zboru, da sprejete zakone, citiramo, »avtoritativno razlaga ter tako posega v ustavno pristojnost sodne in izvršilne veje oblasti«.

Ljubljanska četrtna skupnost Polje in tamkajšnja civilna iniciativa sta sklicali novinarsko konferenco o problematiki skladiščenja komunalnega blata in elektrofilskega pepela iz komunalnih voda. Dejavnost skladiščenja v Zalogu opravlja podjetje ML Surovine, katerega predstavniki se novinarske konference niso udeležili, krajani pa od podjetja zahtevajo takojšnje ukrepanje. Več pove Dušan Levičnik iz civilne iniciative, ki med drugim zahteva tudi zaprtje podjetja. 

izjava

Današnja novinarska konferenca predstavlja le eno od razkritij nepravilnosti pri odlaganju komunalnega blata v zadnjem času, to pa ima sredi vročinskega vala velik vpliv na zdravje ljudi, razloži Levičnik.

izjava

Več o zaloškem smradu, ki bremeni tamkajšnje prebivalce, lahko slišite v OFFsajdu ob petih.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness