Lukašenko še ni OFF

Lukašenko še ni OFF

Aktualno-politična novica
Pomeo in nov prezdente von Dominican repablik.
17. 8. 2020 - 15.00
 / OFF

Beloruske predsedniške volitve ali kako po 26 letih zamenjati predsednika
 / 7. 8. 2020
V glavnem mestu Belorusije Minsku se še naprej zbirajo protestniki, ki nasprotujejo novemu staremu predsedniku Aleksandru Lukašenku. Po nekaterih ocenah se jih je na včerajšnjih, do zdaj najbolj množičnih protestih zbralo več kot 200 tisoč. Včeraj so se prvič zbrali tudi privrženci Lukašenka, vsaj nekateri izmed teh pa so bili v prihod na proteste prisiljeni. Po ocenah tujih novinarjev se je prolukašenkovskih protestnikov zbralo okrog 10 tisoč. Lukašenko je sicer čez vikend govoril z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, ta pa mu je obljubil vojaško pomoč, ki sledi iz pogodbe o vojaškem sodelovanju med državama. Zaradi nevarnih razmer je odstopilo več visokih državnih uradnikov, članov vlade in šefov policije, nekateri izmed njih, denimo beloruski veleposlanik na Slovaškem, pa so prestopili na opozicijski breg. V opoziciji sicer pozivajo k stavkam, danes pa so stavkali tudi zaposleni na državni televiziji.

Na razmere v Belorusiji se je odzvala tudi Evropska unija, ki bo proti nekaterim Belorusom, odgovornim za nasilje, aretacije in volilne prevare, uvedla sankcije. Seznam sankcij pripravlja visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell - zeleno luč bodo morale prižgati vse države članice. Nič sicer ne kaže, da bi katera izmed članic sankcijam nasprotovala. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je po Twitterju sporočil, da bo v sredo sklical izredno video konferenco voditeljev EU o stanju v Belorusiji.

Varnostni svet Združenih narodov je zavrnil predlog podaljšanja embarga na prodajo orožja Iranu za nedoločen čas, ki so ga pripravile Združene države Amerike. Embargo se v skladu z iranskim jedrskim sporazumom iz leta 2015 izteče oktobra letos. Za predlog podaljšanja so glasovale zgolj ZDA in Dominikanska republika, Rusi in Kitajci so predlogu nasprotovali, 11 držav pa se je glasovanja vzdržalo. ZDA so po glasovanju zagrozile z uveljavitvijo določila iz jedrskega sporazuma, ki omogoča ponovno vzpostavitev vseh sankcij proti Iranu, čeravno so že bile odpravljene. Za uveljavitev omenjenega določila sicer potrebujejo podporo držav v Varnostem svetu ZN. Je pa problem v ameriškem enostranskem izstopu iz sporazuma leta 2018, ki ga ostale podpisnice ne podpirajo. Ruski predsednik Vladimir Putin je zaradi problematike predlagal izredni vrh Varnostnega sveta Združenih narodov, ameriški predsednik Donald Trump pa se je odzval z besedami, da se izrednega vrha najverjetneje ne bo udeležil. Medtem so v Iranu z rezultatom glasovanja pričakovano zadovoljni, na morebitne nove sankcije pa nameravajo ostro odgovoriti.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo in poljski obrambni minister Mariusz Blaszczak sta podpisala sporazum, s katerim bodo v to višegrajko namestili še 1000 ameriških vojakov. Skupno bo tako na Poljskem nameščenih okrog 5500 ameriških vojakov. V skladu s sporazumom bodo Američani na Poljsko premestili tudi poveljstvo petega korpusa ameriške vojske, ki je trenutno še nastanjeno v ameriški zvezni državi Kentucky. Sporazum so sicer podpisali po julijski napovedi Združenih držav, da bodo iz Nemčije umaknile okrog 12.000 ameriških vojakov, kar predstavlja približno tretjino njihovih vojakov v Nemčiji. S podpisom je Pompeo zaključil turnejo po srednjeevropskih državah.

Luis Rodolfo Abinader je po julijski zmagi na predsedniških volitvah zaprisegel kot novi predsednik Dominikanske republike. Državo bo vodil prihodnja štiri leta. Inavguracije se je v sklopu uradnega obiska udeležil tudi ameriški zunanji minister Mike Pompeo. 53-letni ekonomist Abinader, vodja levosredinske Moderne revolucionarne stranke, je na predsedniških volitvah kandidiral že leta 2016, vendar je tedaj slavil Danilo Medina, član prav tako levosredinske Dominikanske osvobodilne stranke, ki je vladala od leta 2004.

Novozelandska ministrska predsednica Jacinda Ardern je preložila parlamentarne volitve z 19. septembra na 17. oktober zaradi več novih primerov okužbe z novim koronavirusom. K preložitvi volitev so premierko pozvale tako koalicijske kot opozicijske stranke, te pa svarijo tudi na morebitno nepoštenost volilne kampanje, saj se v času omejitev Ardern vsak dan pojavi na televiziji v zvezi z novim virusom. Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da bo na volitvah slavila njena laburistična stranka.

Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je sklicala izredno sejo predstavniškega doma zaradi namere novega direktorja pošte Louisa DeJoya - slednjemu so to funkcijo junija podelili republikanci -, ki bi rad zmanjšal proračun organizacije in tako otežil izvedbo novembrskih volitev po pošti. Na seji bodo kongresniki glasovali o zakonodaji, ki bi preprečila nadaljnje spremembe, ki jih želi uvesti novi direktor DeJoy - tega bodo tudi zaslišali. Zmanjšanje poštnega proračuna, prikladno poimenovano reorganizacija poštne službe, za katero se zavzema predsednik Donald Trump, bi namreč lahko pripomoglo k prepoznemu prihodu glasovnic do volilnih komisij - to pa bi lahko pomenilo, da so glasovnice neveljavne. Trump sicer poštno glasovanje dojema kot prevaro, ki bi koristila  demokratom. Glasovanje po pošti v Združenih državah sicer ni nič neobičajnega - na zadnjih predsedniških volitvah je tako denimo eden izmed štirih volivcev glasoval po pošti.

Tožilci v Angoli so odredili zaprtje najmanj sedmih cerkva, ki pripadajo brazilski evangeličanski cerkvi, poimenovani Univerzalna cerkev božjega kraljestva, zaradi korupcije, davčnih prevar in fiskalnih nepravilnosti. Lani je okrog 300 angolskih škofov te brazilske evangeličanske cerkve zaradi finančnih nepravilnosti pretrgalo vezi z brazilskim vodstvom, hkrati pa so vodstvo obtožili nerazumevanja angolske realnosti. Odredba o zaprtju oziroma o zasegu cerkva sledi v decembru začeti preiskavi zaradi že omenjenih ekscesov, najvišji predstavniki cerkve pa obtožbe ostro zavračajo.

Šest glavnih madžarskih opozicijskih strank - liberalna Demokratična koalicija, socialisti, levo-liberalna stranka  Dialog, stranka Zeleni in desničarska stranka Jobbik -  je v skupni izjavi napovedalo zavezništvo na parlamentarnih volitvah leta 2022. V vseh 106 volilnih enotah bodo na volitvah nominirali le enega skupnega kandidata, ki bi tako lahko pariral kandidatom Fidesza in koalicijskim krščanskim demokratom. V primeru vsaj malo verjetne zmage združene opozicije bi skupaj vladali po vnaprej določenem programu - ta sicer še ni usklajen, a programi strank se na parlamentarnih volitvah leta 2018 niso bistveno razlikovali. Opozicija je sicer moči združila že na lokalnih volitvah lansko jesen: volivci so denimo izvolili opozicijskega župana Budimpešte.

Novica iz Slovenije

Danes je državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Kljub temu da praznik ni dela prost dan, veliko pomeni posebej življu na levem bregu reke Mure: spominjajo se namreč dneva, ko so na današnji dan leta 1919 v Beltincih na množičnem zborovanju predali oblast novemu civilnemu upravitelju iz Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v skladu s pariško mirovno konferenco po prvi svetovni vojni. S poslanico se je oglasil tudi slovenski premier Janez Janša in zapisal, citiramo: "Naj z zaupanjem, najlepšim darilom, ki ga prinaša zmaga s seboj, stopamo proti jutrišnjemu dnevu. Naj nas noben dvom ali strah ne ustavi pred zmago, ki je zapisana v dušo slovenskega naroda. Združenega in enotnega.” Konec citata. Kaj je mislil z enotnostjo, ni jasno.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.