Maše so OFF

Maše so OFF

Aktualno-politična novica
13. 3. 2020 - 15.00
 / OFF

Novi koronavirus, novi ukrepi. Slovenska škofovska konferenca je odpovedala vse svete maše, prav tako so odpovedane poroke, krsti in podeljevanje vseh ostalih zakramentov, bog žegnaj. Pogrebi bodo izvajani le ob strogem upoštevanju vseh navodil. Verniki so pozvani, naj svojo predanost kažejo z dobrimi deli, prebiranjem božje besede in televizijskimi obredi. Po isti poti stopa tudi Islamska skupnost Slovenije, ki odpoveduje vse aktivnosti, inšallah. Slovenska vlada je zaprla italijansko mejo tudi za ves železniški in avtobusni potniški promet in za celoten tovorni promet. Izjeme so slovenski državljani in tovor, katerega končni cilj je Slovenija. Hrvaška namerava Slovenijo umestiti na seznam kriznih držav, kar pomeni poostren nadzor nad državljani pri prestopu meje. Hrvaškim državljanom, ki delajo v Beli krajini pa so zapovedali, naj se danes na delo ne odpravijo, sicer se bodo primorani za dva tedna samoizolirati. 

Prav tako je epidemija vplivala na rusko-evropsko misijo na Mars. Ta naj bi raziskovala možnost življenja na planetu in izvor tamkajšnje vode. Ruska vesoljska agencija Roskozmos sporoča, da se je misija prestavila na leto 2022, saj je prišlo do tehničnih zapletov pri izgradnji plovil. Ker pri projektu sodeluje tudi evropska vesoljska agencija, so kot dodaten razlog zamika navedli trenutno epidemijo v Evropi, ki onemogoča potovanje v Rusijo.

Albanija, ki ima triintrideset potrjenih primerov okužbe z novim koronavirusom, je oznanila nove, stroge ukrepe v vojni proti bolezni. Predsednik vlade Edi Rama je oznanil tridnevno prepoved vožnje osebnih avtomobilov v več kot šestih pokrajinah, zaprle so se tudi tekstilne tovarne in klicni centri, ki so večinoma služili italijanskemu trgu. Prejšnji ukrepi albanske vlade so zaprtje barov in restavracij, albanska centralna banka pa je oznanila trimesečno zamrznitev plačevanja kreditov. 

Ameriška vojska je iz zraka napadla baze šiitskih milice Kataib Hezbolah v Iraku. Ta naj bi bila za raketnim napadom na oporišče blizu Bagdada, v katerem je bilo ubitih ter ranjenih nekaj ameriških in britanskih vojakov. Ameriška vojska naj bi v napadu ciljala na orožarne milice, ki jo podpira Iran, da bi s tem zmanjšala njeno vojaško zmogljivost. Iraške oblasti trdijo, da so Američani v napadih zadeli tudi civilno letališče v izgradnji, kjer naj bi ubili eno osebo. Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je na drugi strani pozval Združene narode k odpravi ameriških sankcij, ki Iranu onemogočajo uvoz zdravstvene opreme, ki bi pomagala v boju proti novemu koronavirusu. 

V kubanskem mestu Santa Clara je ogromna množica nekaj ducat lastnikov manjših prodajaln organizirala protest proti pretirani regulaciji privatnikov, ki jim ne dopušča prodaje uvoženih izdelkov. Prepovedi država sama ne izvaja striktno, saj mnogi Kubanci potujejo v sosednje države, da nakupijo oblačila ter tehnološke izdelke, ki jih je težko dobiti doma, zato da jih na otoku potem prodajajo. Udeleženci protesta v Santa Clari so lokalni oblasti očitali, da prepoved izvaja preveč strogo. Kubanska vlada želi takšne nepravilnosti v privatnem sektorju odpraviti, saj vodijo v povečanje neenakosti, izmikanje plačevanja davkov ter beg kapitala v druge dežele. Vodja vladne Komunistične partije Ville Clare Yudi Rodriguez namerava pritožbe privatnikov vzeti resno in jih preučiti, a bo do takrat prepoved ostala v veljavi. Majhni kapitalisti vseh dežel, združite se!

Zdajšnji finančni minister in novi mandatar za sestavo romunske vlade Florin Citu iz Nacionalne liberalne stranke je odstopil od mesta, ki ga je dobil pred le dvema tednoma. To je storil pol ure pred glasovanjem o zaupnici novi vladi. Razlog za odstop naj bi bil nepričakovana podpora med poslanci, ki je zaradi grožnje novega koronavirusa želela pridobiti vlado z vsemi pooblastili, saj predčasnih volitev najverjetneje ne bodo mogli izvesti. Prvotni načrt je bil namreč zavrnitev zaupnice ter razpis predčasnih volitev, a se to ne zdi mogoče. Vodenje vlade za zdaj ostaja pristojnost vršilca dolžnosti premierja, ki opravlja tekoče posle in Citujevega strankarskega šefa - Ludovica Orbana. Njegovi manjšinski vladi je parlament letos februarja izglasoval nezaupnico. Predsednik države Klaus Iohannis je takrat Orbana ponovno imenoval za mandatarja, a je izbiro ustavno sodišče zavrnilo. Sledi ponoven predlog mandatarja, ki mora prav tako kot Citu od parlamenta dobiti izglasovano zaupnico. Redne parlamentarne volitve so napovedane za konec leta. 

V Slovenijo.

V tožbi Antona Krkoviča zoper državo, za katere osamosvojitev si prilašča velike zasluge, je Okrožno sodišče v Ljubljani razsodilo, da mora država plačati dodatnih 25 tisoč evrov odškodnine, saj je bil v primeru Patria krivično obsojen. Nedavno je izdalo tudi delno sodbo, po kateri je državi zaradi nepravičnega prestajanja zaporne kazni naloženo plačilo odškodnine v višini 35 tisočakov, z obrestmi od leta 2017. Poleg odškodnine za zapor je Krkovič od države zahteval tudi odškodnino za načeto zdravje in druge posledice procesa. Po zaključenem sodnem postopku je sodišče odločilo, da je bilo Krkoviču povzročene za skupno 60 tisoč evrov škode. Zahteve po izplačilu dobrega pol milijona sodišče ni odobrilo, saj se je prošnja zdela pretirana. Krkoviča je leta 2013 ljubljansko okrajno sodišče spoznalo za krivega kaznivih dejanj v dajanju in sprejemanju daril pri nakupu finskih oklepnikov. Obsojen je bil na 22 mesecev zapora, ki jih ni odslužil do konca. Vrhovno sodišče je zaradi napak v postopku dokazovanja obdobje razrešilo. 

Občani Radencev naj bi med letoma 2016 in 2018 trgovskemu in turističnemu podjetju SIM Radenci preplačali vodarino. Tako je župan Radencev in Indiana Jones povojnih grobišč Roman Leljak občanom in občankam obljubil, da do nadaljnjega na položnici za vodo vodarina ne bo obračunana. Radenski občinski svet je leta 2016 koncesijo za oskrbo s pitno vodo podelil Javnemu podjetju Prlekija - prej si jo je lastilo prej omenjeno podjetje SIM. Od takrat to podjetje ni več izdelovalo obračunskih elaboratov, pač pa je podatke za izdelavo pošiljalo JP Prlekija. Do preplačanja naj bi prišlo, ker je do leta 2017 podjetje Radenska občini prodajalo vodo, potem pa jo je začelo plačevati. Tako je SIM v letih 2017 in 2018 dobilo štirideset odstotkov več prihodka, saj Radenska porabi za 40 odstotkov več vode kot ostali prebivalci. Ker ta prihodek ni bil obračunan, se cene prebivalcem niso znižale, kot bi se morale. Župan Leljak ocenjuje, da je šlo za približno tristo tisoč evrov  dodatnega dohodka. Podjetje ga je priznalo le delno, 63 tisoč evrov bodo nakazali občini, za preostanek pa bi morala občina podjetje tožiti.

OFF je pripravila vajenka Lucija. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.