Mafija in država

Mafija in država

Aktualno-politična novica
25. 7. 2012 - 14.00
 / OFF

Po petkovem pokolu v ameriškem mestu Aurora pri Denverju, kjer je strelec napadel obiskovalce premiere najnovejšega filma Batman, se je  prodaja orožja v zvezni državi Kolorado povečala za 41 odstotkov. Ljudje so prestrašeni in v upanju na sigurnost posegajo po vse večjem številu orožja. Med drugim je tudi demokratski predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama po pokolu potrdil, da podpira drugi amandma k ameriški ustavi, ki zagotavlja pravico državljanov do orožja. Če k temu dejavniku prištejemo dejstvo, da Nacionalna orožarska zveza podpira republikance, bo pravica do orožja v ZDA ostala neokrnjena. Osnovna logika posesti orožja v Združenih državah je ta, da več orožja v rokah državljanov, ki spoštujejo zakone, pomeni manj kriminala. Primer Aurore je nekoliko drugačen, James Holmes namreč ni bil nikoli kaznovan in je bil povsem upravičen do nakupa orožja po veljavni zakonodaji.   

Tiskovni predstavnik mehiške zvezne države Chihuahua kritizira ameriško obveščevalno agencijo CIA in ostale službe za boj proti nelegalnim drogam. Guillermo Terrazas Villanueva namreč meni, da se te agencije proti drogam ne borijo tako zavzeto kot želijo to prikazati, ampak so prej v službi upravljanja s tem trgom. Primerjal jih je z deratizatorji mrčesa, ki bi ob pretirani učinkovitosti ostali brez svojega posla. Predstavnik CIE teh trditev ni želel komentirati, zavračajo pa jih ostali višji funkcionarji iz omenjene zvezne države. Župan mesta Juarez, torej mesta, ki leži na meji med Združenimi državami in Mehiko, je izjavo Villanueve odpisal kot nebulozo. Po njegovi oceni dobro sodelujejo z ameriškimi agencijami, s katerimi so tudi zavezniki v boju proti narkokartelom. Z županom pa se ne strinja Hugo Almada Mireles, profesor na avtonomni univerzi v Juarezu, ki meni, da se vojno proti drogam izkorišča kot izgovor za intervencije v Latinski Ameriki in izvajanje nadzora nad njenim prebivalstvom. Pri tem je spomnil na operacijo ‘Hitri in Drzni’, v kateri so ameriški zvezni organi spodbujali prodajo velikih količin avtomatskega orožja kartelom. Ko so bili odkriti, so trdili, da so z operacijo želeli ugotoviti, v čigavih rokah bo to orožje pristalo. Slednje pa je večina pristojnih strokovnjakov označila za iz trte izvito. Olje na ogenj takšnih teorij zarot pa priliva tudi izjava Jesusa Zambade Niebla, vodje kartela Sinaloa, ki v Chicagu čaka na sojenje. Po njegovih besedah je v svojih kriminalnih dneh delal za ameriško agencijo za boj proti drogam (DEA), ki naj bi mu prav tako obljubila imunost pred zakonom, če jih bo obveščal o dejavnosti ostalih kartelov.

Sodelovanje med oblastmi in kriminalnimi združbami pa je simptomatično tudi v naši sosedi Italiji. Tožilstvo v Palermu, ki preiskuje pogajanja med mafijo in visoko politiko iz začetka 90-ih let prejšnjega stoletja, je izdalo obtožnice za 12 ministrov, parlamentarcev in mafijcev. Med drugim so teh povezav obtoženi nekdanji notranji minister Nicolo Mancina, že obsojen in zaprt mafijski šef Toto Riina in njegova desna roka Bernardo Provenzano. Letos namreč minevata natanko dve desetletji, odkar je mafija ubila dva slovita tožilca - Paola Borsellinija in Giovannija Falconeja. Tožilec Borsellini naj bi namreč odkril, da se je senator Calogero Mannino v strahu pred mafijskimi grožjami leta 1992 začel pogajati s Coso Nostro - ti pogovori pa so potekali pod nadzorom policije in lokalnih palermskih oblasti. Vrhunec tovrstnih pogajanj pa naj bi predstavljali dogovori med Coso Nostro in Silviom Berlusconijem, ki je leta 1994 prvič prevzel vodenje vlade.

Iz pokrajine Idlib na severozahodu Sirije naj bi se po podatkih uporniške Svobodne sirske vojske proti največjemu sirskemu mestu Alep pomikalo veliko število vladnih vojakov. To mesto naj bi bilo za sirski režim strateško pomembnejše od Idliba, v njem pa potekajo srditi boji, v katerih so uporniki že prevzeli več mestnih četrti. Sodeč po njihovih trditvah, naj bi številni režimski vojaki bežali ali prestopili na uporniško stran. Spopadi pa so po bombnem napadu na vojaški štab, v katerem je umrlo več visokih režimskih funkcionarjev, zajeli tudi prestolnico Damask. Sirska vojska je tam s helikopterji obstreljevala tarče v južnem predelu prestolnice. Sirijo je po podatkih Združenih Narodov doslej zapustilo že 120.000 beguncev, ki večinoma bežijo proti meji z Jordanijo, Libanonom, Turčijo in Irakom. Po ocenah Združenih narodov je tri četrtine beguncev otrok in žensk, prav tako pa menijo, da so številke precej višje od navedenih.

Sodeč po empirični raziskavi podjetja Intel, uporabniki socialnih omrežij skrbno gradimo svojo spletno podobo ali kot so to imenovali raziskovalci - svojo “ultra osebnost”. Več kot polovica vprašanih želi na spletu pokazati svojo izboljšano osebnost - to pa počnemo s pomočjo tako imenovanih “družabnih laži”, s katerimi želimo očarati, šokirati in pritegniti svoje spletno občinstvo. Za ženske je pri tem značilno, da za svoje profilne slike izberejo najbolj laskave fotografije, medtem ko se moški osredotočajo na to, da so njihove objave zabavne in drzne. Raziskovalci pa so odkrili tudi, da se objave razlikujejo glede na posamezne države. V Egiptu in Združenih Arabskih Emiratih tako objavljajo intelektualne vsebine, da bi bili videti pametnejši. Na Nizozemskem in Češkem pa se uporabniki najraje postavljajo s svojimi družinskimi člani in domačimi ljubljenčki. Večina populacije, zajete v raziskavo, je priznala, da svojo spletno podobo priredijo zato, da bi naredili vtis na druge, kot drugi najpogostejši razlog pa navajajo željo po partnerju ali prijateljstvu, pri čemer je delež žensk v primerjavi z moškimi večji za 10 odstotkov. Opaziti pa je tudi trend porasta spletnega bontona, ki ga slabih 90 odstotkov vprašanih smatra za ključno vprašanje pri vzgoji naslednje generacije.

Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva je skupaj z istoimenskim društvom in zvezo Civilno družbenih organizacij Slovenije za pravičnost, enakopravnost, solidarnost in trajnostni razvoj pripravilo dokument, s katerim želijo vlado opozoriti na nepravilnosti pri odprodaji stavbe nekdanje Psihiatrične klinike na Poljanskem nasipu in razpad vodovodnega sistema ljubljanskega Onkološkega inštituta. Govorili smo z Julijano Bizjak Mlakar, predsednico in članico kolegija omenjenih društev.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness