MVP Ustavno sodišče OFF

Aktualno-politična novica
16. 4. 2021 - 15.00
 / OFF

Na vrhovnem sodišču padla obsodba bivšega brazilskega predsednika
 / 11. 3. 2021

Brazilsko vrhovno sodišče je včeraj potrdilo odločitev, ki so jo sprejeli marca, o razveljavitvi obsodbe proti nekdanjemu brazilskemu predsedniku, Luizu Inaciu Lulu da Silvi. Po tem, ko je bil Lule da Silva letos februarja zaradi pranja denarja in korupcije obtožen na 12 let in 11 mesecev zapora, je sodišče obsodbo zavrnilo zaradi postopkovnih napak. Brazilsko sodišče je razsodilo, da lahko obsojence zaprejo šele, ko so izčrpane vse možnosti za pritožbo. Tožilci morajo tako primer poslati na drugo sodišče. S tem se je nekdanjemu predsedniku odprla možnost za ponovno potegovanje za nov predsedniški mandat, s čimer bi postal glavni izzivalec sedanjega predsednika države Jairja Bolsonara [žaIrja bolsonAra]. Lula da Silva je bil že 2017 zaradi pranja denarja in korupcije obsojen na 12 let zapora, v zaporu pa je sedel od aprila 2018 do novembra 2019.

Kibernetske vojne obveščevalcev
 / 22. 10. 2020

Ameriška vlada je uvedla nove sankcije proti Rusiji zaradi domnevnih računalniških vdorov in poskusov vpletanja v ameriške volitve. Včeraj so ZDA izgnale deset ruskih diplomatov in napovedale sankcije 32 posameznikom, ki so jih obtožili poskusov vmešavanja v lanske predsedniške volitve, med drugimi tudi širjenja lažnih informacij. Sankcije, namenjene odvračanju ‘škodljivih ruskih tujih dejavnosti’, so sprejeli proti šestim ruskim podjetjem, ki podpirajo kibernetska prizadevanja države, na podlagi vdora v sistem podjetja SolarWinds in virusne okužbe programske opreme, ki jo uporabljajo ameriške vladne organizacije. S tem dejanjem naj bi Rusi namreč pridobili dostop do najmanj devetih vladnih agencij, kot so te za nacionalno varnost in trgovino. Zaradi napada so trpela tudi zasebna podjetja, kot sta FireEye in Microsoft. Rusija je sicer sankcije zavrnila in napoveduje povračilne ukrepe, na razgovor pa so v Moskvi poklicali ameriškega veleposlanika. Medtem ameriški uradniki zatrjujejo, da je ruski predsednik Vladimir Putin podprl tovrstne operacije. S tem naj bi nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu onemogočil ponovno izvolitev za predsednika, čeprav dokazov za vmešavanje Rusov v spremembo glasov še ni. V znak solidarnosti do ZDA je tudi poljska vlada trem ruskim diplomatom ukazala, naj zapustijo veleposlaništvo v Varšavi.

Pakistan je za več ur onemogočil uporabo socialnih omrežij, kot so Facebook, Telegram, YouTube in Twitter. Notranje ministrstvo je blokado izvedlo zaradi skrbi, da bi jih radikalne skupine uporabile za koordiniranje nasilnih protestov med petkovimi molitvami. Protesti trajajo že cel teden. V njih je bilo ranjenih več kot 600 ljudi, nekaj pa tudi ubitih. Islamistična stranka TLP protestira proti aretaciji njihove vodje Saada Rizvija, ki je izgrede tudi sklical. Predsednik vlade Imran Khan je naznanil tudi prepoved TLP-ja, ki je verjetno najbolj znan po protestih proti Franciji zaradi objave karikature preroka Mohameda, kar je zanje zločin. Vlada je stranko označila za teroristično organizacijo ter jo prepovedala v imenu ohranjanja državne varnosti. Do časa pisanja je bil dostop do socialnih omrežij le delno obnovljen.

Hongkonški medijski podjetnik Jimmy Lai je bil poleg osmih drugih aktivistov obsojen na enoletni zapor zaradi nezakonitega zbiranja. Lai, eden najvplivnejših tajkunov in aktivistov za demokracijo, je bil na dveh ločenih sojenjih v začetku tega meseca obtožen udeležbe na nezakonitih zborih 18. in 31. avgusta 2019, ko je približno 1,7 milijona ljudi nasprotovalo zakonu o nacionalni varnosti. Kitajska je namreč za Hongkong sprejela obsežen nov zakon o varnosti, ki olajšuje kaznovanje protestnikov in hkrati zmanjšuje avtonomijo Hongkonga. Kaznivo je torej vsako dejanje, ki spodbuja odcepitev, subverzijo ali terorizem. Zakon tudi dovoljuje, da osumljence na sojenje izročijo celinski Kitajski. Protesti so ob tem sprožili oster odziv kitajskih oblasti, kot na primer izvajanje sodnih postopkov na celini in obnovo volilnih pravil na hongkonškem območju. 

Vlada je včeraj posodobila nacionalno strategijo cepljenja in s tem v prednostne skupine za cepljenje uvrstila maturante in zaposlene, ki neposredno sodelujejo pri izvedbi mature. Maturante je pozvala, da se na cepljenje prijavijo najkasneje do ponedeljka do 12. ure v cepilnem centru najbližjega zdravstvenega doma. Takojšnja prijava je namreč pomembna za zagotavljanje pravočasne dobave cepiv na cepilna mesta. Maturante nameravajo cepiti do 23. aprila, ministrstvo pa ob tem upa, da bo precepitev maturantov prispevala k normalizaciji njihovega življenja in uspešnejši pripravi na maturo. Približno 18.000 maturantov nameravajo cepiti s cepivom AstraZenece, mlajše od 18 let pa s cepivom Pfizerja. Svetovalna skupina je sicer predlagala, da se pisanje maturitetnega eseja prestavi s 4. maja na konec meseca, saj bi s tem lahko po cepljenju dosegli odpornost maturantov, vendar je ministrstvo sporočilo, da za zdaj do sprememb maturitetne časovnice ne bo prihajalo.

O odločitvi Ustavnega sodišča, da je šolanje na dalajvo vlada udejanila prez praven podlage
 / 7. 12. 2020

Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje dela odloka o začasni omejitvi gibanja, ki prepoveduje shode, zborovanja in prireditve, ki so bili prepovedani zaradi preprečevanja okužb z novim koronavirusom. Vlada mora prepoved v naslednjih sedmih dneh na novo urediti, pri tem pa naj upošteva pomen javnega druženja za delovanje demokratične države. Ustavno sodišče namreč predpostavlja, da obstajajo različni epidemiološki ukrepi za preprečevanje nastanka škodljivih posledic na zdravje ljudi ob primeru druženja. Ob tem shodov ne sme obravnavati za manj koristne kot recimo zbiranja za namen verskega udejstvovanja. Meni, da je vnaprej možno določiti maksimalno število udeležencev, opredeliti minimalno razdaljo in uporabo mask ter razkuževalnih sredstev. Poleg tega zatrjuje, da se na podlagi konstantnega spreminjanja epidemiološke slike spreminja tudi sama potreba po zaostrovanju ukrepov. 

Shodi so po odločitvi sodišča vseeno prepovedani do ponedeljka. Pred manj kot pol ure pa je notranji minister Aleš Hojs povedal, da bo od ponedeljka ob upoštevanju epidemioloških ukrepov dovoljeno zbiranje do 100 oseb na shodih. Hojs je še povedal, da so dosedanje omejitve shodov služile zgolj in samo zajezitvi širitve virusa. Hojs sicer na novinarski konferenci ni mogel skriti nezadovoljstva nad ustavnim sodiščem, od katerega pravi, da pričakuje epidimiološke nasvete. 

OFF je pripravila vajenka Hana, mentorica je bila Lucija

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.