NaftovOFF

Libanon in Izrael sta po dolgotrajnih pogajanjih dosegla soglasje o morski meji med državama. Pogajalci obeh držav sporočajo, da so ob posredovanju Združenih držav Amerike dosegli dogovor, ki obema državama omogoča ohranjati varnostne interese in zagotavlja vse teritorialne pravice. Ta dogovor, ki ga morata sicer še podpisati oba predsednika, bi lahko za državi pomenil začetek pridobivanja plina na morju, saj je to območje bogato z naravnimi viri. Podrobnosti sporazuma uradno sicer še niso znane. Sodelovanje in delitev dobičkov naj bi potekala prek francoskega naftnega podjetja Total, ki ima ekskluzivne pravice za raziskovanje in izkoriščanje morskega dna na območju Qana. To naj bi – po navedbah neuradne različice pogodbe – pripadlo obema državama, a bi imel samo Libanon nadzor nad izkoriščanjem naravnih virov. Pogajanja o poteku meje trajajo skupno že dobro desetletje, ker so se pojavila trenja pri dodeljevanju naftnega polja Kariš. To naj bi po sporazumu zdaj v celoti pripadlo Izraelu. 

Madžarska in Srbija sta napovedali skupno gradnjo naftovoda, ki bo Srbiji še naprej omogočal uvažanje ruske nafte. To trenutno uvaža prek Jadranskega naftovoda, ki bo v skladu z evropskimi sankcijami decembra nehal dostavljati rusko nafto Srbiji. Nedavno sprejeti osmi evropski sveženj sankcij proti Rusiji je sicer predvideval izključitev Srbije iz embarga na rusko nafto, a to na pobudo Hrvaške in še nekaterih drugih držav ni bilo sprejeto. Hrvaška naj bi izjemi nasprotovala zaradi nadomestljivosti ruske nafte z nerusko, saj je Srbija do letos dve tretjini nafte uvažala iz Iraka. Spet druge države članice pa so izjemi nasprotovale zaradi neusklajenosti srbske varnostne politike z evropsko. Novi naftovod bi potekal prek Madžarske in bi omogočal priključitev na naftovod Družba, ki bi v Srbijo dovažal cenovno ugodno nerafinirano nafto z Urala. 

Poljska vlada bo prvega decembra začela omejevati cene elektrike za majhna in srednje velika podjetja, gospodinjstva in socialne ustanove, kot so šole in vrtci. Omenjeni bodo tako za megavatno uro elektrike plačevali največ 161 evrov. 

Veleposlanik Evropske unije v Belorusiji Dirk Schuebel je predčasno zaključil svoj mandat. Kot trdi Schuebel, mu beloruske oblasti niso podaljšale vizuma in akreditacije. Funkcijo je opravljal od leta 2019, odnosi med Belorusijo in Evropsko unijo pa so se v tem času poslabšali. Unija namreč ni priznala izida predsedniških volitev leta 2020, saj naj bi bile te izvedene nedemokratično. Unija je uvedla sankcije proti dolgoletnemu predsedniku Aleksandru Lukašenku in njegovim sodelavcem, na kar je Lukašenko odgovoril s pošiljanjem beguncev na meje Unije. Unija zahteva tudi izpustitev več kot tisoč političnih zapornikov, med katerimi je letošnji prejemnik Nobelove nagrade za mir Ales Bjaljacki. Delegacijo Unije v Belorusiji bo začasno vodila Eveline Schulz.

V Kataloniji je po odhodu stranke Skupaj za Katalonijo, krajše Junts, iz koalicije začela delovati manjšinska vlada, ki jo sestavljajo samo ministri Katalonske republikanske levice, krajše ERC. Odhod iz koalicije naj bi se zgodil zaradi različnih pogledov na to, kako doseči samostojnost Katalonije. ERC je želela izvesti novo glasovanje prek dogovora s prestolnico, medtem ko Junts zavrača vsakršna pogajanja. Predčasnih volitev ne bo, saj so novi ministri že prisegli, pri sprejemanju proračuna pa se zanašajo na podporo leve stranke CUP in Socialistične delavske stranke. 

Mehika je na na sodišče v ameriški zvezni državi Arizona vložila tožbo proti petim ameriškim proizvajalcem orožja, saj naj bi ti pomembno pripomogli k širjenju nelegalnega orožja in višanju stopnje nasilja v Mehiki. Minister za zunanje zadeve Marcelo Ebrard je izjavil, da če želijo ZDA sodelovanje Mehike pri reševanju ameriških težav z drogami, morajo obratno zagotoviti pomoč tudi pri reševanju mehiških tegob. Mehiška vlada v tožbi zahteva nove standarde za nadzor nad prodajo orožja in sredstva, namenjena proučevanju nelegalne trgovine z orožjem in kampanjam proti njej. Prav tako želijo poplačilo škode državi po presoji sodišča. To ni prva tovrstna tožba – leta 2021 je Mehika vložila tožbo proti 11 ameriškim proizvajalcem orožja, a je bila prejšnji mesec tožba ovržena, saj ameriški zakoni ščitijo proizvajalce pred zločinskimi dejanji, ki so storjena z njihovimi izdelki.  

Evropska komisija je odobrila paket pomoči slovenskim podjetjem, ki znaša 80 milijonov evrov. Pomoč bo na voljo v obliki subvencij za elektriko in zemeljski plin. Vloga za enostavno pomoč bo znašala do pol milijona evrov pomoči in do 50 odstotkov upravičenih stroškov. Načrtovane so tudi vloge za posebno pomoč in za energetsko intenzivna podjetja v višini do dveh milijonov evrov, ta podjetja pa bodo lahko računala na državno kritje do 70 odstotkov upravičenih stroškov. 

Kandidat Slovenske demokratske stranke za župana Maribora je Dejan Kaloh. Trenutni poslanec v državnem zboru zase pravi, da je lokalpatriot. Na volitvah pred štirimi leti SDS v Mariboru ni imela županskega kandidata, temveč je podprla Franca Kanglerja. Ta za zdaj še ni najavil nove kandidature za mariborskega župana.

 

Vir fotografije: Harvey Barrison, flickr, creative commons