Neprekinjenih spopadov OFF

Aktualno-politična novica
27. 2. 2018 - 15.00
 / OFF

Iz sirske enklave Vzhodna Guta različni viri poročajo o kršitvah današnje, le nekajurne, humanitarne prekinitve ognja. Po navedbah Sirske civilne zaščite oziroma tako imenovanih belih čelad so letala sirskih vladnih sil znova napadla mesti Douma in Harasta, napadi pa naj bi zahtevali najmanj dve smrtni žrtvi. Da se spopadi nadaljujejo, je potrdil tudi humanitarni urad Združenih narodov, sirski državni mediji pa za kršitev premirja obtožujejo upornike, ki naj bi obstreljevali humanitarno pot, civiliste pa uporabili kot živi ščit. Sirska vojaška letala naj bi z napadi začela le pol ure po nastopu nekajurnega premirja, ki bi moral trajati od 9. do 14. ure po lokalnem času. Začasno ustavitev spopadov, ki bi omogočila odhod civilistov preko edinega humanitarnega koridorja med Vzhodno Guto in Damaskom, je odredila Rusija, potem ko je propadla 30-dnevna prekinitev ognja, izglasovana v Varnostnem svetu Združenih narodov v soboto.   

Rusija je medtem v Varnostnem svetu Združenih narodov z vetom preprečila resolucijo, ki bi med drugim obsodila Iran zaradi kršitve prepovedi prodaje orožja v Jemen. Resolucijo, ki bi potrdila nadaljevanje sankcij proti Jemnu, je pripravila Velika Britanija, ki je v njej želela izraziti tudi, citiramo “posebno zaskrbljenost”, zaradi poročila Združenih narodov o iranski kršitvi embarga, saj naj Teheran ne bi preprečil prodaje orožja v Jemen. Poročilo, ki so ga strokovnjaki Združenih narodov predstavili januarja, povzema ugotovitve, da so bile rakete, ki so jih lani izstrelili hutijski uporniki na Saudovo Arabijo, iranske izdelave. Po mnenju Rusije preiskava ne daje jasnih dokazov o odgovornosti Irana, resoluciji pa je nasprotovala tudi, ker bi ta lahko imela nevarne destabilizacijske posledice za širšo regijo. Po ruskem vetu je Varnostni svet potrdil kompromisni predlog o enoletnem podaljšanju sankcij proti Jemnu.

Saudski kralj Salman je s serijo dekretov zamenjal načelnika generalštaba vojske in vrste in vrsto vladnih funkcionarjev. Zamenjava generala Fajada al Ruvailija z generalom Abdulom Rahmanom bin Salehom al Bunjanom, česar kralj Salman uradno ni pojasnil, prihaja v času obsežnih vojaških, gospodarskih in družbenih reform, ki jih izvaja saudski prestolonaslednik in obrambni minister Mohamed bin Salman. Slednji je, potem ko je bil julija lani imenovan za kraljevega naslednika, začel z utrjevanjem oblasti, tudi z odločnejšo zunanjo politiko, med katero sodi vojaško posredovanje proti Hutijem v sosednjem Jemnu. Kralj Salaman je podpisal tudi novo strategijo obrambnega ministrstva, z vrsto dekretov pa je zamenjal več civilnih vladnih predstavnikov. Napredovali so predvsem mlajši uradniki.

Češko sodišče je zavrnilo zahtevo Turčije po izročitvi nekdanjega vodje Kurdske demokratične unije v Siriji, Saliha Muslima. Kot smo poročali v včerajšnjem OFF-u, je Muslima ob prihodu v Prago na konferenco o političnih razmerah v sirskem Afrinu aretirala češka policija, sodišče pa nato ni našlo razlogov za njegovo izročitev Turčiji in ga spustilo na svobodo. Saliha Muslima, ki opravlja funkcijo zunanjega predstavnika vladajoče politične koalicije avtonomne kurdske regije v Afrinu na severu Sirije, Turčija obtožuje sodelovanja pri terorističnem napadu v Ankari, v primeru obsodbe pa mu grozi kazen v višini 30 doživljenjskih zaporov.

Preiskava Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije v Haagu ni ugotovila odgovornosti varnostne službe sodišča pri samomoru obsojenega hrvaškega generala Slobodana Praljaka. V preiskavi ni bilo ugotovljeno, da bi pazniki haaškega sodišča kršili varnostni protokol sodišča in Praljaku omogočili vnos smrtonosnega strupa v pripor sodišča oziroma v sodno dvorano. Odgovora, kako je pokojni hrvaški general prišel do stekleničke s kalijevim cianidom, preiskava ni dala. Kot je znano, je nekdanji načelnik generalštaba Hrvaškega obrambnega sveta strup popil le nekaj trenutkov zatem, ko je haaško sodišče potrdilo 20-letno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov nad Bošnjaki med vojno v Bosni in Hercegovini. Primer samomora Slobodana Praljaka ločeno preiskuje tudi nizozemska policija.

Predsednik Borut Pahor za novega namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) predlaga Uroša Novaka. Izbirna komisija mu je po ponovljenem razpisu predlagala tri kandidate, za Novaka, nekdanjega davčnega inšpektorja, danes pa zaposlenega na Slovenskih železnica, pa se je Pahor odločil, ker ga je komisija kot primernega kandidata izbrala že v postopku leta 2014. Iz Pahorjevega urada so sporočili, da bo predsednik dokončno odločitev o imenovanju naslednika Alme Sedlar, ki je mesto namestnice predsednika KPK po dolgotrajnem sporu s predsednikom Borisom Štefanecom zapustila septembra lani, sprejel po javni predstavitvi kandidata, in če bo Novak upravičil pričakovanja javnosti.

 

 

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.