Nerminov OFF

Aktualno-politična novica
3. 5. 2023 - 15.00
 / OFF

Ugandski parlament je sprejel zakon za kriminalizacijo LGBT+ skupnosti, ki je omiljena verzija marca sprejetega zakona. Podpis zakona je aprila zavrnil ugandski predsednik Yoweri Museveni, ki mora spremenjeni zakon še podpisati. Predsednik je zakon vrnil v parlamentarno obravnavo, ker je želel, da bi vključeval možnost »rehabilitacije« istospolnih oseb. Po amandmiranem zakonu identifikacija osebe kot LGBT+ ne bo kriminalizirana, z dosmrtno zaporno kaznijo pa bo lahko kaznovana »udeležba v homoseksualnih odnosih«. Nasveta Musevenija poslanci niso poslušali. Ta je predlagal umik smrtne kazni za ponavljajoče kršenje novega zakona. Smrtno kazen sprejeti zakon ohranja tudi za ljudi, ki bi imeli istospolne odnose, medtem ko bi bili okuženi z virusom HIV. Po marca sprejetem zakonu bi morali ugandski državljani oblastem prijaviti vsakršno istospolno dejavnost, v nasprotnem primeru jim je grozil zapor. Poslanci so po novem določbo omejili na obvezno prijavo vseh spolnih napadov na otroke. Proti zakonu je od 389 poslancev parlamenta glasoval eden. Istospolnost je v Ugandi sicer kriminalizirana od časa angleške kolonialne oblasti.

Vojaški državni udar v Mjanmaru, aretacije političnih voditeljev in protestnikov
 / 5. 2. 2021

Vojaška hunta v Mjanmaru je za budistični praznik iz zaporov izpustila prek 2000 zapornikov. Vse so zaprli na podlagi člena kazenskega zakonika, ki kriminalizira širjenje informacij z namenom blatenja vladnih uslužbencev. Oblasti so ob izpustitvi sporočile, da bodo izpuščeni v primeru ponovnega kršenja zakonodaje morali odslužiti preostanek kazni, naložile pa jim bodo tudi dodatno kazen. Večjo pomilostitev zapornikov so oblasti izvedle že aprila, ko so za budistično novo leto izpustile 3000 zapornikov. Vojaška hunta je v Mjanmaru na oblasti od državnega udara februarja 2021, ko je vojska odstavila vlado Aung San Su Či in jo nato zaprla. Po več obtožnicah služi 33-letno zaporno kazen. Od državnega udara je hunta zaprla prek 20 tisoč ljudi, z nasprotniki vojaške vladavine pa bije državljansko vojno. 

Al Aksa ponovno v središču izraelskega zatiranja
 / 11. 4. 2023

Po smrti palestinskega zapornika v Izraelu Haderja Adnana  je Izrael ponoči bombardiral Gazo. Akcija izraelskega letalstva je bila odgovor na okoli 30 raket, ki jih je po navedbah izraelske vojske iz Gaze izstrelil Hamas [hamás] proti južnemu Izraelu, med drugim proti mestu Zderot. Obstreljevanje so prekinili potem, ko so Izrael in oborožene palestinske skupine iz Gaze pristale na premirje, pri katerem so posredovali Egipt, Katar in Združeni narodi. Organizacija Islamski džihad, katere član je bil Adnan, je sicer pozvala k splošni stavki v Gazi in na Zahodnem bregu. Hader Adnan je umrl po treh mesecih gladovne stavke, s katero je opozarjal na to, da so ga zaprli brez osnove. Izraelske oblasti so ga brez obtožnice večkrat »pridržale«, ker je deloval v Islamskem džihadu.

Združene države Amerike bodo na mejo z Mehiko začasno poslale dodatnih 1500 vojakov. Odločitev o napotitvi je predsednik Joe Biden sprejel pred iztekom izrednih razmer, razglašenih sredi epidemije covida 19. 11. maja bodo izredne razmere na področju javnega zdravja potekle, nanje pa je vezano tudi izvajanje izrednih postopkov na meji z Mehiko, zaradi katerih so lahko migrante na meji preprosto izgnali. Vojaki bodo dopolnjevali delo ameriških mejnih straž, ne bodo pa imeli izvršnih pooblastil. Njihove naloge bodo nadzor na terenu, administrativna pomoč in pomoč v skladiščih. Ob meji bodo aktivni 90 dni. Na meji poleg mejne straže deluje 2500 pripadnikov nacionalne garde, ki so sestavni del ameriške vojske. V marcu tega leta so na ameriško-mehiški meji ustavili nekaj več kot 190 tisoč ljudi brez ustrezne dokumentacije.

Grško vrhovno sodišče je pritrdilo februarja sprejetemu zakonu, ki sodelovanje na volitvah prepoveduje strankam pod vodstvom politikov, ki so storili hujše kazenske prekrške. Posledično  desničarska  Nacionalna stranka Grkov, ki jo je do nedavnega vodil Ilias Kasidjaris, ne bo mogla sodelovati na prihajajočih parlamentarnih volitvah. Parlament je stranko sicer iz sodelovanja na volitvah diskvalificiral že aprila, potem ko je za to februarja sprejel poseben zakon. Za obvod februarskega zakona so na čelu stranke naredili spremembo, saj je namesto Kasidiarisa kot predsednik stranke nastopil Anastasios Kanelopulos. Kasidjaris namreč prestaja več kot 13-letno zaporno kazen zaradi sodelovanja v neofašistični Zlati zori. To je sodišče leta 2020 razglasilo za kriminalno organizacijo, med drugim zaradi umorov, rasno motiviranega nasilja in pranja denarja. Parlamentarne volitve bodo v Grčiji 21. maja. Po javnomnenjskih anketah najbolje kaže vladajoči stranki Nova demokracija in opozicijski Sirizi. 

Nermin Nikšić je uradno prevzel premierski stolček Federacije Bosne in Hercegovine. Zamenjal je Fadila Novalića, ki je položaj zasedal osem let. Obenem so svoje dolžnosti prevzeli tudi ministri nove vlade. Sestavljajo jo Socialdemokratska stranka BIH, Socijaldemokratska stranka, Narod in Pravda, Naša stranka, Hrvaška demokratska skupnost BiH in Hrvaška demokratska skupnost 1990. Zadnja vlada Novalića je sicer imela štirileten tehnični mandat od leta 2018 do 2022, potem, ko ji je potekel mandat, in nova vlada zaradi nesoglasij ni formirala koalicije. 28. aprila je visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni Christian Schmidt odblokiral oblikovanje vlade Federacije. Blokada se je začela, ko član Stranke demokratske akcije Refik Lendo, eden od podpredsednikov Federacije BiH, ni hotel podpisati sklepa o imenovanju vlade. Najdominantnejša bošnjaška Stranka demokratske akcije v Bosni je po 21 letih prvič ostala zunaj vladne koalicije v Federaciji.

O trenutni eskalaciji na Kosovu
 / 14. 12. 2022

Na bruseljskem sestanku sta kosovski premier Albin Kurti in srbski predsednik Aleksandar Vučić sprejela dogovor o pogrešanih osebah v vojni med letoma 1998 in 2000. Pogovore je sklical visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell, sodeloval je tudi glavni evropski pogajalec med državama Miroslav Lajčak. Od nekaj več kot 6000 primerov izginotij večinoma kosovskih Albancev jih je nerazrešenih še več kot 1600. Z dogovorom sta se Kosovo in Srbija zavezali, da bosta sodelovali pri preiskavah grobišč in si delili dokumente, ki bi pomagali pri identifikaciji žrtev. Med temi bodo tudi dokumenti, ki so bili doslej označeni za zaupne. O tem, kako bo sodelovanje potekalo na terenu, se bodo dogovorili na naslednjem sestanku pod okriljem Bruslja. Sestanek sicer ni prinesel napredka okoli aktualnega jabolka spora med državama, torej ustanovitve skupnosti občin z večinsko srbskim prebivalstvom na severu Kosova. Za implementacijo te rešitve, v okviru širšega načrta za stabilizacijo razmer med državama, ki ga je lansirala Evropska unija, sta se državi prvič dogovorili februarja letos. Borrell je tokratnji sestanek sklical po srbskem bojkotu volitev v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova. Teh se je udeležilo okoli tri in pol odstotka volilnih upravičencev.

Na Hrvaškem je potekal protest medicinskih sester, tehnikov in nemedicinskih delavcev, ki delajo v bolnišnicah. Med temi so sobarice, kuharice in delavci v pralnicah bolnišnic. Zbrani pod geslom Mi smo zdravstvo, so imeli polurni protest pred bolnišnicami v Zagrebu, Splitu in Dubrovniku. Glavni stavkovni zahtevi sta 10-odstotno povišanje plač in izboljšanje delovnih pogojev. V skladu z vladno uredbo je prejšnji teden del zdravstvenih delavcev sicer prejel zvišanje plač za med 3 in 5 odstotkov, kar pa se jim ne zdi zadostno. Proteste organizirata Hrvaški poklicni sindikat medicinskih sester in tehnikov in Neodvisni sindikat zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. Več o razmerah v zdravstvu nam je povedala predsednica sveta Poklicnega sindikata medicinskih sester in tehnikov Anica Prašnjak.

Prašnjak

Velik problem zdravstvenega sistema na Hrvaškem predstavlja pomanjkanje  medicinskih sester in tehnikov, trenutno bi jih potrebovali dodatnih štiri tisoč. Izčrpanost osebja se bo v prihodnosti le še povečala, saj naj bi se v prihodnjih petih letih upokojilo med pet in sedem tisoč medicinskih sester in tehnikov. Prašnjak  predstavi načrte stavkajočih zaposlenih za bližnjo prihodnost.

Prašnjak

OFF je pripravil vajenec Filip, mentoriral je Žan.

Slika, Socijaldemkratska partija Bosne i Hercegovine, creative Commons Attribution 2.0 Generic

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness