Nizkocenovni Off

Nizkocenovni Off

Aktualno-politična novica
18. 12. 2017 - 15.00
 / OFF

Na predsedniških volitvah v Čilu je slavil kandidat desnosredinske stranke Za narodno obnovo Sebastian Pinera. V drugem krogu volitev je premagal levosredinskega kandidata, nekdanjega televizijskega voditelja Alejandra Guillierja. Pinera je Čilu predsedoval med letoma 2010 in 2014, sedaj pa je lahko ponovno kandidiral. Čilska ustava namreč prepoveduje opravljanje dveh zaporednih predsedniških mandatov. Njegov prvi mandat so zaznamovali študentski protesti med letoma 2011 in 2013, ko so študenti zahtevali brezplačno šolstvo za vse družbene razrede in popolno nacionalizacijo šolstva. Na položaju bo nasledil Michelle Bachelet, ki je leta 2006 postala prva ženska-predsednica Čila. Vzporedno s prvim krogom volitev so v Čilu potekale tudi parlamentarne volitve, na katerih je v obeh domovih parlamenta slavila Pinerova desnosredinska stranka, ki pa tudi po volitvah v nobenem izmed domov nima absolutne večine.

Nadaljujemo v Srednji Ameriki, s še enim političnim povratnikom. Volilna komisija v Hondurasu je za zmagovalca novembrskih predsedniških volitev razglasila dosedanjega predsednika Juana Orlanda Hernandeza. Poraženi opozicijski kandidat Salvador Nasralla in njegov podpornik, nekdanji predsednik Manuel Zelaya, sta sicer ljudi pozvala k ponovnim protestom. Vodja opozicije Nasralla se mudi na obisku v Združenih državah Amerike, ki so leta 2009 sodelovale pri državnem udaru, ki je s položaja odnesel njegovega podpornika Zelaya. Organizaciji ameriških držav in ameriškemu zunanjemu ministrstvu bo predstavil dokaze o domnevni volilni prevari. Zaradi tri tedne trajajočih protestov, ki so bili posledica zapletov pri štetju glasovnic, je država takoj po volitvah razglasila izredne razmere. V protestih je umrlo 16 ljudi, več kot 1600 ljudi pa je bilo aretiranih. Za Hernandeza bo to drugi predsedniški mandat. Ustava Hondurasa sicer ne dovoljuje dveh zaporednih mandatov, a je Hernandezu kandidaturo omogočilo vrhovno sodišče.

Na Dunaju je zaprisegla nova avstrijska vlada, ki jo sestavljata avstrijska ljudska stranka OVP in avstrijska svobodnjaška stranka FPO. Novi kancler je postal 31-letni predsednik Ljudske stranke Sebastian Kurz. Ob tem na Dunaju poteka devet med seboj nepovezanih protestov, na katerih se je zbralo približno 5000 protestnikov. Svobodnjaška stranka je sicer že bila del koalicije med letoma 2000 in 2005. Članice Evropske unije so tedaj za en mesec zamrznile vse bilateralne sporazume z Avstrijo, nove sankcije pa za zdaj niso napovedane. Svoj odziv na nov avstrijski vrh je podal tudi Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik Valentin Inzko je poudaril, da mora biti prioriteta vlade na področju manjšin priprava novega zakona o narodnih skupnostih, ki je bil napovedan že leta 2011.

Protesti pa se ne odvijajo zgolj na Dunaju. Na ulicah Tirane približno tri tisoč podpornikov albanske opozicije protestira proti imenovanju začasnega vrhovnega državnega tožilca, ki  ga je potrdil albanski parlament. Nekaterim protestnikom se je uspelo prebiti v notranjost parlamenta, kjer so odvrgli dimne bombe. Protestniki trdijo, da je takšno imenovanje proti ustavno. Vroče pa ni samo na tiranskih ulicah, ampak tudi v parlamentu, kjer je prišlo do prerivanja med poslanci. Prerivanje se je začelo, ko so opozicijskemu poslancu in nekdanjemu premieru Sali Berishi varnostniki preprečili dostop do govorniškega odra. Albanija je trenutno sicer v pripravi reforme sodnega sistema, ki je potrebna za začetek pogovorov o pridružitvi Albanije k Evropski uniji. Mandat vrhovnega državnega tožilca bi se s pet podaljšal na sedem let, imenovan pa bo s strani višjega sodnega sveta, ki bo ustanovljen po sprejetju reforme. Tožilci in sodniki tako ne bodo več imenovani na podlagi svojih političnih preferenc.    

Turčija namerava odpreti veleposlaništvo v vzhodnem Jeruzalemu. Najava turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je odgovor na priznanje Jeruzalema kot prestolnice Izraela s strani Združenih držav Amerike. Najava prihaja po kriznem srečanju Organizacije za islamsko sodelovanje prejšnji teden, ki je razglasila vzhodni Jeruzalem za prestolnico Palestine. Ni jasno, kako namerava Erdogan izvesti preselitev veleposlaništva iz Tel Aviva v vzhodni Jeruzalem, saj je slednji pod okupacijsko kontrolo Izraela vse od aneksije leta 1967 po vojni z Egiptom, Jordanijo in Sirijo. Aneksija krši mednarodno pravo in do ameriškega priznanja 6. decembra ni imela mednarodne podpore.

Danes se bo na temo Jeruzalema sestal tudi varnostni svet Združenih narodov. Al Jazeera je prejela osnutek teksta, preko katerega naj bi Egipt pozval države članice, naj ne premaknejo svojih predstavništev v Jeruzalem. Med vikendom pa so se pred ameriškimi veleposlaništvi po celem svetu odvijali protesti v znak solidarnosti s Palestino. Medtem ko je bil največji protest v indonezijski Jakarti z 80.000 protestniki, je v Ljubljani organiziralo protest Gibanje za pravice Palestincev  Slovenija.

Komisarka EU za konkurenco Margrethe Vestager naj bi po poročanju časnika Financial Times začela s preiskavo glede izogibanja davkom podjetja Ikea na Nizozemskem. Ikea naj bi se, glede na lansko poročilo evropske parlamentarne stranke Zelenih, izognila skoraj milijardi evrov davkov med letoma 2009 in 2016. Pohištveni nizkocenovni gigant naj bi ustvaril kompleksno mrežo hčerinskih podjetij v Belgiji, Luxembourgu in Lichtensteinu. Ikeine izpostave v evropskih državah naj bi plačevale licenčnino in obresti iz posojil podružnicam v državah, kjer so ti dohodki obdavčeni z nižjo davčno stopnjo. Preiskava naj bi se osredotočala na možnost prejetja tako imenovane državne pomoči s strani Nizozemske, kjer ima multinacionalka sedež, in tako Ikei omogočila privilegije, ki niso na voljo manjšim podjetjem - kar pa ni skladno s pošteno konkurenco.

Piloti irskega nizkocenovnega letalskega prevoznika Ryanair so odpovedali za sredo napovedano enodnevno stavko. Ryanair je stavko preprečil s tem, ko je prvič v svoji zgodovini priznal sindikate pilotov na Irskem, v Veliki Britaniji, Nemčiji, Italiji, Španiji in na Portugalskem. Podjetje je sicer postavilo pogoj, da morajo biti v sindikalnih odborih le piloti, ki so neposredno zaposleni pri Ryanairu. Irsko podjetje se namreč noče pogajati s piloti, ki so zaposleni pri konkurenčnih letalskih družbah. Podjetje je vse do sedaj redno zavračalo priznanje sindikatov. Ob ustanovitvi podjetja so zaposleni pod pogojem, da ne ustanovijo sindikata, prejeli delnice podjetja. Vodilni v podjetju so po povečanju števila zaposlenih s to prakso prenehali. Poleg nepriznanja sindikatov so piloti podjetju očitali tudi, da si morajo stroške izpita za letenje plačati sami.

AIK Banka, v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića, je objavila namero za prevzem večinskega deleža v Gorenjski banki. AIK si že lasti dobro petino Gorenjske banke, z nakupom nekaj manj kot 38-odstotnega deleža v lasti Save pa bi postal večinski lastnik. Gorenjska banka je po imetju sedma največja banka v Sloveniji in obvladuje nekaj manj kot 5-odstotni tržni delež. Miodrag Kostić, ustanovitelj holdinga MK group, ki primarno deluje v kmetijski in živilskopredelovalni dejavnosti, je drugi najbogatejši Srb. Njegov portfelj v Sloveniji se je nazadnje razširil spomladi, ko je kupil 30-odstotni delež letališča Portorož, na obali pa si lasti tudi hotel Kempinski palace.

 

Off sta pripravila vajenca Danijel in Matej.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Sberbank v Londonu brez pravice do pritožbe

Arbitražno sodišče v Londonu je ruski banki Sberbank zavrnilo pravico do pritožbe na odločitev britanskega sodišča o priznavanju hrvaškega zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, ki je bolj znan kot lex Agrokor, je sporočila izredna uprava hrvaškega koncerna Agrokor. Sberbank se lahko obrne na prizivno sodišče. Izredna uprava Agrokorja ocenjuje, da se bo odločitev londonskega sodišča pozitivno odražala tudi v drugih podobnih sodnih sporih, ki potekajo na Hrvaškem, v Sloveniji, Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini.

zasebnost - kot je ne razumejo američani!
mislim tale avtor članka je res amaterski, ampak ajde ... nek se vidi...

#
Pogovor s Spencerjem Huntom, enim ključnih ameriških strokovnjakov za razvoj VR-iger, torej iger, ki jih igramo v svetu navidezne resničnosti, je razodetje. Če misliš, da se zavedaš, koliko zasebnosti si že izgubil, in če si pripravljen na dokaj temačno sliko tega, kaj se lahko zgodi, ko se bo v naše življenje začela vpletati še ponudba iz razširjene resničnosti, po srečanju z njim kmalu ugotoviš, da v resnici ničesar ne veš prav dobro in da je vse skupaj lahko še bolj črno, kot si se bal. Navidezna in razširjena resničnost za igralce videoiger brez dvoma prinašata nove dimenzije zabave, kakršnih smo bili vajeni le iz znanstvenofantastičnih filmov in knjig, je pa vprašanje, kaj vse bomo še dobili v paketu z njimi.

https://www.dnevnik.si/1042794827/magazin/aktualno/spencer-hunt-zasebnos...

s to TOBAČNO? kje so zdej vsi tisti hipsterji?https://www.dnevnik.si/posel/novice#1042795169

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.