OFF širokogrudne Hrvaške in Makedonije

OFF širokogrudne Hrvaške in Makedonije

Aktualno-politična novica
5. 9. 2014 - 14.00
 / OFF

Voditelji zveze Nato so na vrhu v Walesu v luči petmesečne krize na vzhodu Ukrajine med vladnimi silami in proruskimi separatisti, katerim naj bi se v zadnjem tednu aktivneje pridružila ruska vojska, izrazili vso podporo Ukrajini. Slednja sicer ni članica Severnoatlantskega zavezništva, vendar je vlada ukrajinskega premierja v odhodu, Arsenija Jacenjuka, prejšnji teden v parlament vložila predlog zakona za članstvo v omenjeno mednarodno vojaško-politično organizacijo. Po najnovejših besedah voditeljev z vrha Nata je zavezništvo pripravljeno na krepitev vezi z vzhodnoevropsko državo. V to sta med drugim vključena možnost sodelovanja Natovih in ukrajinskih sil ter tako imenovana modernizacija slednjih. Ruski zunanji minister Sergei Lavrov je Natu sugeriral, naj njeni sosedi članstva ne ponudi, saj bo s tem okrepil trenutno politično nestabilnost v Evropi.  

Anders Fogh Rasmussen, generalni sekretar zveze Nato, je Rusijo prav tako pozval k umiku vojske iz vzhoda Ukrajine, prenehanju oskrbovanja proruskih separatistov z orožjem ter preklicu aneksije Krimskega polotoka. Danes naj bi ukrajinske oblasti s predstavniki proruskih separatistov ter ruskimi oblastmi podpisale mirovni sporazum, s katerim bi pričeli postopno izvajati načrt za umirjanje konflikta na vzhodu Ukrajine. Voditelji uporniških skupin iz samooklicanih republik Doneck in Lugansk so že prej sporočili, da so pripravljeni odrediti prekinitev ognja v primeru podpisa dokumenta. A kljub vsestranskim obljubam se spopadi na območju pristaniškega mesta Maripol nadaljujejo.

Evropski poslanci so v pismu prihodnjemu predsedniku Evropske komisije, Jean-Claudeu Junckerju izrazili nestrinjanje z morebitno združitvijo resorjev energetike in podnebnih sprememb. Ta sta bila sedaj v pristojnosti Güntherja Oettingerja in Connie Hedegaard, v primeru združitve pa bi najverjetneje pripadal britanskemu baronu Jonathanu Hillu. Takšen resor bi po besedah poslancev oslabil vlogo EU in prihodnja pogajanja glede sprememb in energetike na mednarodni ravni, ki se bodo odvila decembra leta 2015 v Parizu. Problem vidijo predvsem v morebitnem konfliktu interesov, do katerega bi lahko prišlo ob vodenju obeh področij. O mnenju in posledicah morebitne združitve resorjev smo vprašali filozofa Luko Omladiča:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Delavke in delavci franšiznih restavracij s hitro prehrano, med katere spadajo McDonald’s, Burger King, Wendys in Kentucky Fried Chicken, protestirajo na različnih koncih Združenih držav Amerike. Protesti, za katerimi stojijo tudi sindikati, so primarno uperjeni zoper nizke plače, katere posamezniku ne zadoščajo za osnovno preživetje čez mesec. Leta 2009 je v ZDA bil dosežen konsenz o zvezni minimalni plači, ki znaša 7,25 dolarjev na uro, vendar protestniki zahtevajo enkrat višjo količino dolarjev. Tovrstne restavracije naj bi imele letos kar 7,2-milijardni dobiček, na povišanje plače njihovih delavcev pa se odzivajo negativno, saj bi s tem škodovali lastnemu poslovanju. Roka pravice pa je po stari tradiciji branjenja kapitalističnih interesov aretirala že 450 protestnikov.

Nič slabega ne kaže trem indijskim osumljenim posiljevalcem, ki naj bi na začetku tega leta v osiromašeni vasi na severu zvezne države Utar Pradeš posilili 2 mladoletnici in ju na koncu obesili. Indijsko sodišče je, zaradi pomanjkljivih dokazov, osumljence po devetdesetih dneh izpustilo iz pripora, zraven njih pa še dva policista, ki sta bila priprta zaradi suma sodelovanja pri posilstvu. Dogodek je povzročil nov val nezadovoljstva v zvezi z nezmožnostjo spopadanja indijskih oblasti s posilstvi, saj je bila takšna razsodba, po besedah družine umorjenih deklic, tudi posledica, da omenjene žrtve spadajo v nižjo kasto. V Indiji minevata že dve leti od brutalnega množičnega posilstva na avtobusu v Delhiju, ki je po množičnih protestih prineslo strožje zakone zoper posiljevalce.

Še na okupirana ozemlja. Palestinski ekonomski strokovnjaki so ocenili, da bo obnovitev Gaze po petdesetdnevnem obleganju s strani Izraela stala okoli 7,8 milijarde dolarjev. V napadih, ki so stali življenja več kot 2000 Palestincev in Palestink, je bila uničena večina življenju pomembne infrastrukture ter okoli 17.000 bivališč. Za obnovitev bi po ocenah strokovnjakov potrebovali vsaj pet let, če se bo Izrael držal dogovora, da umakne blokado meje med Egiptom in okupirano Gazo.

Skrajna islamska milica Al-Šabab, ki po večini deluje v Somaliji, je na Twitterju potrdila smrt njihovega voditelja, Ahmeda Abdi Godana. Po torkovem napadu z brezpilotnimi letali na ključne točke, kjer naj bi se nahajali voditelji skupine, ameriška vojska ni mogla potrditi, ali je bil Godane zares ubit. A najnovejši Twitt še ni povsem prepričal vseh tistih, ki so razpisali lov na njegovo glavo.

Nazaj na Balkan. Kampanji makedonske vlade Nikole Gruevskega, s katero nameravajo odpisati dolgove najrevnejšim v državi, so se pridružile skoraj vse največje banke, energetska podjetja in državna televizija. V kategorijo najrevnejših spadadajo prejemniki socialne pomoči, dolgotrajno brezposelni, invalidi ter tisti, ki so v zadnjih petih letih izgubili zakonskega partnerja, med njihove dolgove pa sodijo potrošniški krediti, krediti na bančnih karticah ter računi za elektriko do decembra lani. A domnevno humanitarnega dejanja makedonske vlade ne bodo deležni le najbolj ogroženi, sodelujoče banke in podjetja bodo namreč v zameno upravičene do davčnih olajšav v višini deset odstotkov od odpisanih dolgov.

Podoben zakonski predlog pripravlja tudi hrvaška vlada. Ta želi z državnimi sredstvi državljanom s slabim premoženskim statusom odpisati dolgove v višini 1.315 evrov. Kljub temu, da to dejanje zveni kot deloma uresničene sanje aktivistov, ki so v gibanju Occupy vzklikali “Odpišite dolgove majhnim ljudem!”, pa nam več o potezi levo-sredinske vlade Zorana Milanovića pove Goranka Jureško, novinarka hrvaškega Jutranjega lista:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Podobno kot v Makedoniji, bo hrvaškim bankam predlog sprejemljiv, če bodo po odpisu dolgov deležne davčnih olajšav. Zaključi Jureško:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Iz Slovenskega državnega holdinga so sporočili, da bodo prodajalci 75,5-odstotnega deleža Aerodroma Ljubljana danes podpisali kupoprodajno pogodbo z nemškim državnim podjetjem Fraport. Postopek prodaje se je v začetku dneva sicer zapletel, saj z njim ni zadovoljen drug interesent, in sicer francoski Vinci Airports, ki pravi, da drugi ponudniki niso bili obravnavani enakopravno. Nicolas Notebaert, predsednik francoske družbe, je Slovenskemu državnemu holdingu v pismu zastavil vprašanje, zakaj so za edinega svetovalca in možnost komuniciranja o prodaji izbrali frankfurtsko družbo KPMG, kljub jasnosti, da bo v postopku sodeloval upravljalec frankfurtskega letališča. Moti ga tudi, da je vlada pred oddajo zavezujočih ponudb sporočila, da bo zamrznila privatizacijo ter da na drug krog pogajanj, kljub obljubam, ni povabila še drugih ponudnikov, kar je povzročilo nižanje cen za večino ponudnikov.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness